Tiskane izdaje
Ljubljana – Tudi za tiste, ki se še niso vpisali na fakulteto oziroma bodo šele oddali prijavo za vpis. Subvencija ostaja 19,5 evra za javne domove in 32 evrov za zasebnike. Toda le za tiste študente, ki bodo znanje pridobivali na visokošolskih programih. Višješolski študenti namreč pravice do subvencije nimajo.
Študenti lahko subvencionirano bivajo v javnih ali zasebnih domovih, bodisi dijaških bodisi študentskih ter tudi v stanovanjih zasebnikov. Brucka Špela bi rada, tako kot večina glede na podatke iz preteklih let, bivala v javnem študentskem domu. Ker »je to najceneje in ker si želim takšno bivanje izkusiti. Verjamem, da bom tudi tako spoznala veliko ljudi in doživela marsikaj novega.« Upa, da bo njena želja uresničena in da bo od oktobra živela v Ljubljani v Rožni dolini – v največjem študentskem naselju v Sloveniji, ki ponuja več kot tri tisoč postelj. Za mesto v dvoposteljni sobi bi plačala od 41 do 114 evrov (ceni se prišteje še subvencija), odvisno od standarda posameznega doma.
Rožna dolina je le ena od petih lokacij v Ljubljani, kjer lahko bivajo študenti. Skupaj je v Ljubljani razpisanih slabih 7500 subvencioniranih mest, kar je večina vseh (11.000) po Sloveniji, ki so na voljo bodisi za tiste, ki se ali želijo v dom vseliti prvič ali bivanje podaljšati.
Uspešni vsaj trije od štirih
Po lanskih podatkih bodo povprečno trije od štirih, ki bodo prvič oddali prošnjo za sprejem v javni študentski dom, uspešni in se bodo lahko vselili še pred začetkom študijskega leta. Ali bo med njimi tudi Špela, bo izvedela do 14. septembra. Pisarne za študentske zadeve bodo takrat informativno prednostno listo objavile na spletnem portalu eVŠ.
Še nekoliko večje možnosti ima njena starejša sestra, ki je že zdaj bivala v domu. Štirim od petih se lani ni bilo treba izseliti na začetku študijskega leta. Kdo se bo moral letos, bodo študenti izvedeli po pošti po 15. oktobru.
Prošenj je sicer pozitivno rešenih še več, saj subvencijo za bivanje odobrijo vsakemu, ki izpolnjuje pogoje (ti so predstavljeni v grafiki). Kako hitro in če sploh pride posameznik na vrsto za vselitev, pa je odvisno od dinamike vseljevanja in razpoložljivih kapacitet, pojasnjujejo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Nekateri se tako vselijo tudi, na primer, sredi leta.
Najtežje na Primorskem
Če je skupna statistika za Slovenijo še kar optimistična, »kar je prav, saj si želimo, da bi bilo dovolj kapacitet za vse študente, ki potrebujejo in želijo bivanje v študentskih domovih«, pravi Matevž Kokol iz Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), pa to ne velja za Primorsko. Po podatkih resolucije, ki jo je napisala primorska študentska organizacija, živi v domovih le 4,6 odstotka študentov, kar je za 11,8 odstotka manj od slovenskega povprečja. To so sicer podatki za leto 2012, a se stanje po besedah Nike Štravs od takrat ni dosti izboljšalo. »Ležišč za študente je sicer več, še vedno pa čakamo na kampus, ki bo gotovo rešil problematiko pomanjkanja ležišč.« Stanje je »alarmantno«, še doda predstavnica primorske študentske organizacije, ker je na primorski univerzi delež študentov, ki študirajo zunaj kraja stalnega bivališča, najvišji.
Želje po enoposteljnih sobah
Čeprav je največji interes še vedno prav za bivanje v javnih študentskih domovih, pa ravnateljica Dijaškega in študentskega doma Kranj Judita Nahtigal ugotavlja, da nekdanja radoživost in družabnost študentov v zadnjih letih zamira, da se študentje vse bolj zapirajo vase in si želijo individualno bivanje. Vse pogosteje se namreč študenti odločijo, da bodo v sobi raje sami, kot da bi jo delili še s kom.
Pri tem Nahtigalova še spomni na problematiko višješolskih študentov, ki jim država kljub temu da so redni udeleženci splošno veljavnega terciarnega izobraževanja, v nasprotju z drugimi študentskimi pravicami ne priznava pravice do subvencioniranega bivanje. »Zakonodaja jih napotuje na bivanje v dijaških domovih.«
Mesta pri zasebnikih ostajajo
Ti pa so tudi med študenti fakultet manj priljubljeni, kažejo podatki za lani. Več kot polovica razpisanih subvencioniranih mest je namreč ostala nezasedenih. Prav tako ostajajo subvencije za bivanje pri zasebnikih, kjer se interes v zadnjih letih še zmanjšuje. Na ministrstvu opozarjajo, da študenti lahko dobijo subvencijo zgolj za tiste zasebnike, ki so izbrani na razpisu. Kdo to so na Primorskem, bo znano okoli 20. septembra. V Ljubljani se je na razpis prijavilo 646 zasebnikov, večina je po besedah Igorja Brleka že dobila odločbo, za druge še čakajo, da dopolnijo vloge. Javnega seznama, kdo to so, ni.
Prav področje subvencij zasebnikom pa je po mnenju Kokola najbolj neurejeno in nanadzorovano. Poleg tega je, dodajo v ŠOS, že sam proces pridobivanja subvencije preveč birokratiziran, tudi zato, ker je sistem zastarel. Študenti morajo predložiti številne podatke, ki bi jih domovi lahko pridobili sami, če bi za to imeli zakonsko podlago in obvezo. Treba je tudi razmisliti o merilih, po mnenju ŠOS so nekateri, kot je oddaljenost od doma, smiselni, drugi, na primer kriterij razvrščanja glede na učni uspeh, manj. Predvsem pa je treba sprejeti zakon o subvencioniranem bivanju, ki bo jasno določil in poenotil pravice in obveznosti študentov ter študentskih domov, poudarja Kokol.
Sklenite pogodbo
Tisti, ki subvencije ne bodo dobili, bodo sobo ali stanovanje primorani iskati drugje. Bodisi na različnih spletnih portalih. Ponudba se po besedah Primoža Jazbeca iz nepremičnine.net v primerjavi z lani ni bistveno spremenila, največ je povpraševanja po garsonjerah, enosobnih in enoinpolsobnih stanovanjih.
Spletno posredovalnico študentskih sob in stanovanj so pripravile tudi študentske organizacije:
- ŠOUL: www.svetovalnica.com/sobe
- ŠOUM: www.kamrica.net
- ŠOUP: www.mojcimer.si
Na ŠOS še svetujejo, da študenti z najemodajalcem sklenejo pogodbo, v katero so zapisani vsi ustni dogovori in tudi odpovedni rok.
Kdaj, kje, kako do subvencioniranega bivanja
