Odrasli Slovenci smo podpovprečno pismeni

Spretnosti odraslih: nekoliko boljši v matematični pismenosti kot v bralni, v obeh pa pod povprečjem OECD.

tor, 28.06.2016, 11:00; spremenjen: 21:08

Dušan Merc, ravnatelj OŠ Prule:

Samozavest glede splošne izobrazbe je mogoče še upravičena, čeprav je ta neuporabna ravno na področjih, ki so merjena in ki pomenijo napredek. Najbolj odgovorni za slabe rezultate sta osnovna in srednja šola. V predmetnikih je ogromno balasta, ki zagotavlja okostenelost sistema in delovna mesta, ne pa znanja. Sprememb ne bo, ker je odeja birokracije in ideologov s prikritimi ambicijami predebela. Klima v šolskem sistemu ne dopušča nobene spremembe, vsi samo permanentno spreminjajo vse.

Dr. Bogomir Kovač, ekonomist:

V tranzicijskih časih so vrsto znanj in kompetenc odraslih zanemarili. Sedanji odrasli so izgubili kompetence s propadanjem delovnih mest. (Ne) sposobnost reševanja problemov je rezultanta dveh faktorjev, šolskega sistema, ki ni problemsko naravnan, in podjetniške kulture, ki zahteva višjo stopnjo iznajdljivosti. Oboje je pri nas pomanjkljivo. Šolski sistem je izrazito usmerjen v pomnjenje, reševanje problemov je izjema. Poslovna kultura je nizka zaradi države, ki skrbi za socialne probleme, in zaradi zaščitniške vloge družine.

Ljubljana - Vseživljenjsko učenje, predvsem pa veščine in spretnosti, ki jih državljani imajo, so pomembni za vsako državo, ki poskuša biti uspešna na zahtevnih gospodarskih trgih globaliziranega sveta. Slovenija se je v raziskavi Piaac, ki je merila kompetence odraslih, slabo odrezala.

To je lahko dobra ali slaba novica. Piaac je namreč raziskava, ki primerja države in prikazuje prerez stanja v določenem trenutku ter kaže, kakšno je bilo šolstvo pred več desetletji. Slab rezultat lahko pomeni, da ima država, ki se išče na globalnem trgu, še veliko priložnosti za izboljšave, predvsem z vidika prenosa znanj, spretnosti in veščin, če se bo le zavedala, da danes izobražuje otroke za službe prihodnosti, pa čeprav ne ve, kakšne te bodo. V preteklosti je že znala poskrbeti za izboljšave. Leta 1998 se je Slovenija zelo slabo izkazala v bralni pismenosti. Ti rezultati so nato spodbudili številne sodobne oblike izobraževanja za odrasle - osredotočili so se tudi na krepitev najranljivejših skupin prebivalstva - in raziskava Piaac je zdaj pokazala, da se je ta s časom precej izboljšala.

Pismenost odraslih oziroma njihova spretnost uporabe pridobljenega znanja v vsakdanjem življenju ima pomembne družbene učinke. Boljša pismenost pomeni večjo vključenost na trgu delovne sile in višje plačilo za opravljeno delo. Bolj pismeni odrasli, denimo, tudi trikrat bolj zaupajo drugim kot tisti, ki dosegajo prvo raven pismenosti ali manj. Ta razkorak je v Sloveniji precej večji kot v povprečju držav OECD. Bolj pismeni odrasli obenem tudi dvakrat pogosteje menijo, da lahko vplivajo na politične procese v državi, in bolje ocenjujejo svoje zdravje.

V Sloveniji (podobno velja tudi drugod) so priseljenci, ki ne govorijo slovensko od rojstva, dosegli slabše rezultate pri besedilnih spretnostih, od tistih, za katere je slovenščina materni jezik ali pa jo govorijo od rojstva. Toda med njimi so velike razlike, kar odseva spremembe v migracijskih tokovih pa tudi učinkovitost jezikovnih in priseljenskih politik.

Podlaga za številne politike

Raziskava Piaac je po besedah ministrice za izobraževanje dr. Maje Makovec Brenčič poglobljena in mednarodno primerljiva podlaga za pripravo razvojnih strategij. Pomembna je zaradi strukturnih neskladij med izobraževanjem na eni strani, gospodarskimi potrebami na drugi in razvojnimi cilji na tretji strani, pravi ministrica, ki sicer meni, da njeni rezultati niso tako slabi, kot se morda zdijo. Še posebej zato ne, ker podrobnejši vpogled v rezultate že pokaže, da so se mladi bolje odrezali od mladih v drugih državah OECD.

Prve globlje uvide bodo sodelujoči po napovedih vodje projekta dr. Petre Javrh iz Andragoškega centra Slovenije strokovni javnosti posredovali šele jeseni, raziskava pa bo še vrsto let vir za primerjavo osnovnih spretnosti in širokega razpona kompetenc odraslih po svetu in doma. Iz te baze bodo črpali podatke o tem, kako vplivajo na posameznikove kompetence njegovo delovno mesto, družina in slog življenja, kar bo lahko podlaga za pripravo politik v različnih resorjih, denimo zaposlovalnih, družinskih, izobraževalnih in socialnih.

Naloge v vsakdanjem življenju

Slovenija po zagotovilih ministrice Maje Makovec Brenčič sodi med države, ki želijo krepiti spretnosti državljanov, da bi izboljšale njihovo zaposljivost in obenem poskrbele za gospodarsko rast ter večjo socialno vključenost. Zato se je priključila raziskavi pismenosti odraslih Piaac (Programme for the International Assessment of Adult Competencies). Ta meri kompetence in njihovo uporabo pri delu in v vsakdanjem življenju na treh osnovnih področjih pismenosti: to so temeljna bralna pismenost na zahtevnejši ravni, matematična pismenost in sposobnost reševanja problemov v tehnološko zahtevnih okoljih. Organizacija za evropsko sodelovanje in razvoj (OECD) jo periodično izvaja v številnih državah. V prvem krogu je v njej sodelovalo 24 držav (22 iz OECD oziroma 17 iz Evropske unije), v drugem, ko se je pridružila Slovenija, pa še devet. Raziskava je zajela več kot 5000 odraslih med 16. in 65. letom starosti, kar pomeni, da je Piaac največja raziskava kompetenc odraslih doslej. V Sloveniji bodo njene izsledke med drugim uporabili v kmetijstvu in prometni varnosti. Pokazala je namreč, da številni šestdesetletniki, denimo, ne znajo voziti v krožišču.

Prijavi sovražni govor