Plačevali naj bi enako kot bolonjski študenti

Ljubljana – Bodo študenti starih programov za privilegij, da dokončajo študij, potem ko so se iztekli že vsi zakoniti roki, plačevali šolnino? Pa tudi, ali to pomeni, da se bodo šolnine jeseni prikradle v javno šolstvo? Na pristojnem ministrstvu pravijo, da je bojazen odveč.

Na ministrstvu za izobraževanje ne razmišljajo o uvedbi šolnin. Če bodo študentom starih, predbolonjskih programov omogočili, da dokončajo študijske obveznosti po 30. septembru, kot so to predlagali v pristojnem odboru v državnem zboru, jih bodo poskušali čim manj finančno obremeniti.

Morda bodo morali plačevati za izpite, a to že zdaj počnejo vsi, ki niso redni študenti, ne bo pa jim treba plačevati obiskovanja študijskih programov. Šolnina namreč pomeni prav to.

Zlorabe brezplačnega študija

Študenti te dni pospešeno oddajajo zaključne naloge, profesorji pa celo med dopustom prebirajo že skorajda polizdelke. Med tistimi, ki so zasuti z diplomami, je tudi dr. Miha Kovač s Filozofske fakultete v Ljubljani.

»Sem odločno proti podaljševanju rokov, saj so bili že nekajkrat podaljšani. Nič narobe se mi tudi ne zdi, če mora kdo plačati za študij, potem ko je že nekajkrat izkoristil in morda zlorabil možnost brezplačnega študija. Ne pozabimo, da je na najboljših ameriških in evropskih univerzah tako, da študenti lahko končajo študij samo v roku, še več, izpit lahko opravljajo le enkrat. Ne trdim, da bi si v Sloveniji zdaj lahko privoščili takšne zaostritve – že zaradi različnih socialnih razlogov. A če želimo kdaj spraviti vsaj eno slovensko univerzo med najboljših 100 na svetu, moramo počasi začeti zaostrovati tudi študijske pogoje.«

Samo na ljubljanski filozofski fakulteti je prošnjo za dokončanje dodiplomskega študija oddalo 1400 nekdanjih študentov. Foto: Mavric Pivk/Delo

Tudi v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) nasprotujejo podaljšanju roka za dokončanje študija. Res je bilo nekaj primerov, pravi Jelena Štrbac Nemec, predstavnica za odnose z javnostjo, da so fakultete zavajale študente. A na to so opozorili ministrstvo za izobraževanje ter rektorsko konferenco in rektorji so se zavezali, da bodo vsem omogočili pravočasno dokončanje študija.

Sprememba meril

Tistim od približno dvanajst tisoč »starih« študentov, ki ne bodo diplomirali v roku, kljub temu želijo, da bi lahko dokončali študij, in sicer tako, da bi se spremenila merila za prehode, kar bi jim omogočilo, da se vpišejo na bolonjske študije.

Na fakultetah bi potem določili, katere obveznosti morajo opraviti z diferencialnimi izpiti. Ti so že zdaj plačljivi po cenikih univerz in njihovo plačevanje ne bi pomenilo uvajanja šolnin.

Če pa je kdo izkoristil vse možnosti starega programa, torej prepis, ponavljanje ali dodatno izredno podaljševanje, in mu kljub temu manjka še za ves letnik obveznosti, bi mu lahko zaračunali plačilo za obisk tistega letnika – enako kot to velja za vse bolonjske študente – a tudi v tem primeru ne bi šlo za plačevanje šolnine.

Tudi univerze za sprostitev prehoda

Na univerzah, so sporočili z Univerze na Primorskem, nasprotujejo podaljšanju rokov in poudarjajo, da dokončanje študija na predbolonjskih študijskih programih ni v nikakršni povezavi s plačevanjem šolnin. Želijo pa, da bi študenti, ki so del študijskih obveznosti opravili, študij lahko dokončali na bolonjskih študijskih programih, zato predlagajo sprostitev prehoda v nove študijske programe.