Tiskane izdaje
Ljubljana − Anja se je pred leti vpisala na mariborsko pravno fakulteto po merilih za prepis, saj je pred tem že diplomirala na drugem visokošolskem programu. Študija do petka ne bo zaključila, saj ji manjkata dva izpita, medtem ko je diploma prijavljena in tudi napisana. »Ko sem se želela prepisati v bolonjski študij, sem iz referata in kasneje dekanata dobila odgovor, da se ne morem prepisati, ker nimam splošne mature.« Srednjo šolo je zaključila s poklicno maturo.
»Mislim, da mi ni treba posebej razlagati, kako se počutim, zdaj ko sem skoraj zaključila univerzitetni študij in dobila odgovor, da se ne morem vpisati v bolonjski študij in vsaj tega zaključiti z diplomo, če že ne morem zaključiti starega programa, ki sem ga celo plačevala. Z mnenjem referata in dekanata se absolutno ne strinjam, saj sem že vpisana na fakulteto in drugačni pogoji ne bi smeli iti v škodo nekomu, ki je že vpisan na fakulteto. Kaj narediti v tem primeru, ko nimaš možnosti zaključiti programa in denarja ti tudi nočejo vrniti, kljub temu da ti ne dopustijo, da končaš, kar si plačal. Zahtevam odgovore, a jih nikjer ne dobim,« pravi Anja.
Fakulteto in ministrstvo smo že zaprosili za pojasnila, zakaj se je lahko na to fakulteto pred leti vpisala s poklicno maturo, letos pa ne. Z ministrstva so odgovorili, da se je tudi na starem dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu kot pogoj za vpis zahtevala splošna matura. Na fakulteti pa trdijo, da so dolžni spoštovati veljavno zakonodajo, akreditirani študijski program in razpis za vpis 2016/2017, na katerega je soglasje podala vlada. Razpis zahteva, da se lahko na študijski program Pravo vpiše, »kdor je opravil splošno maturo ali je pred junijem 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program«. Na dodatna pojasnila fakultete še čakamo. Kot zapisano, je bila namreč splošna matura zahtevana tudi pred uvedbo bolonjskega študija.
Sicer pa je mariborska pravna fakulteta na svoji spletni strani objavila, da bo vpis po merilih za prehod potekal v petek, 30. 9. Prav tako so natančno popisali, kateri izpiti bodo posamezniku priznani in kakšni bodo stroški za študente. Za vsak manjkajoči izpit bodo plačali 250,40 evra, kolikor po ceniku stane izvedba predmeta z izpitom (z omejitvijo, da šolnina ne sme presegati zneska 2180 evra, kolikor sicer znaša šolnina za tretji letnik).
"Zahtevam odgovore, a jih nikjer ne dobim." Foto: Marcelo del Pozo/Reuters
28. september:
»Študenti morajo stare, predbolonjske programe končati do konca septembra, določa zakon iz daljnega leta 2004. Nekaterim bo to uspelo, drugim ne. Kaj bo z njimi? Ne vemo, ministrstvo in univerze, ki so v zadnjih mesecih znali povedati tudi kaj o neodgovornosti študentov, namreč − dvanajst let kasneje − še iščejo rešitev.« To smo zapisali v članku, ki je bil objavljen pred več kot dvema tednoma. V njem smo predstavili tudi vprašanja − številna so ostala neodgovorjena −, ki si jih postavlja nekdanja študentka, recimo ji Maja. Ta je letos opravila še zadnji izpit, prav tako je v roku oddala vse potrebne prošnje in vloge, že je pisala diplomsko nalogo, a v sredini avgusta ugotovila, da ji zaključnega dela ne bo uspelo pravočasno končati. Zato je začela spraševati, kaj to pomeni za pridobitev izobrazbe. Odstala je brez odgovora, razumljivo, saj ga niso poznali niti njeni sogovorniki.
Pred dnevi so se zaradi številnih vprašanj, povezanih s prepisom, na nas obrnile študentke ljubljanske filozofske fakultete. »Rešitev za tiste, ki jim ne bo uspelo zaključiti študija po starem programu, je prepis na bolonjske programe, toda podrobnosti o prehodu niso bile nikoli objavljene. Informacije, ki so do pred nekaj meseci prihajale do nas, pa niso zvenele tako zelo slabo. Stari, predbolonjski programi, ki so prinesli sedmo stopnjo izobrazbe, so trajali štiri leta, poleg tega je bilo leto dni namenjeno pisanju diplome. Novi, bolonjski študenti pa za pridobitev dodiplomske ravni študirajo tri leta (6. stopnja), za končanje magistrskega študija (7. stopnja) še dodatni dve. In sedmo stopnjo po bolonjskem sistemu, ki bi nam omogočila vpis na doktorski študij, bi, so nam pustili sklepati pred časom, lahko pridobili le z nekaj malega diferencialnimi izpiti. Nihče nam ni do letošnje pomladi povedal, da nas bodo prepisali v tretji letnik dodiplomske ravni in da bomo morali opraviti še dodatne izpite za priznavanje 6. stopnje.«
Tudi ministrstvo in fakultete so imeli čas za pripravo pravil vse od leta 2004, ko je bil zakon sprejet, pa tega niso storili. »Ali to pomeni, da bodo pravila sproti prilagajali, s čimer bodo zadovoljili svoje finančne in druge potrebe?«, se sprašujejo študentke. »Verjemite mi, večina študentov bi z rok spustila vse in se takoj posvetila izključno študiju, če bi dobila obvestilo, da jim bodo, če ne bodo končali študija, razvrednotili izpite na tak in tak način − tabela z vrednotenjem izpitov starih programov v bolonjskem sistemu bi morala biti priložena.« Poleg tega, kot zdaj ugotavljajo, se letos nekateri niti ne morejo prepisati na bolonjski sistem, saj na programih, kot je angleščina, ni razpisanih mest za študente starih programov.
»Odgovorna ustanova bi o vsem tem morala vsakemu posebej napisati sporočilo že pred leti,« so prepričane študentke. Tako pa je zdaj »občutek, da so nam govorili zgodbice, kako bodo super in fino organizirali prehod, v zadnjem trenutku (ko že ni več časa za pritožbe), pa se počasi razkriva, da smo padli v akademski pekel«.
Poleg tega dvopredmetnim študentom, ki so na enem programu uspešno zaključili študij, na filozofski fakulteti niti nočejo izdati potrdila o oceni diplomskega dela na smeri, ki so jo že zaključili. »Lahko vam pošljemo novo potrdilo o opravljenih izpitih brez dodatka, da ste na oddelku za angleški jezik zaključili študij. Prejšnji teden, so popravili obrazec, tako da ne moremo več izdati potrdila, kjer se izpiše, da je nekdo zaključil samo na enem dvopredmetnem programu«, so eni od študentk spročili iz referata. Čeprav so za diplomo in zagovor plačale 630 evrov. »Kaj bo z našimi diplomami, ki so v knjižnici že dostopne javnosti? So veljavne ali ne?« se sprašujo študentke. Bi lahko te diplome še enkrat zagovarjala na drugih fakultetah? Na zagrebški filozofski fakulteti so eni od študentk zatrdili, da ne, saj je isto delo že predstavljala v Ljubljani.
