Tiskane izdaje
Ljubljana – V tujini so znane zgodbe o univerzitetnih profesorjih, ki zlagajo banane, če želijo preživeti s poučevanjem na univerzi. V Sloveniji profesorji še ne zlagajo banan, a nekateri lahko predavajo samo zato, ker od plačila za opravljeno delo niso odvisni. Na Univerzi na Primorskem na denar čakajo več mesecev.
Tistim, ki na nepravilnosti opozorijo, se dogaja, da jim pogodbe, na primer o delu za določen čas, nočejo podaljšati. Zadnji med njimi je dr. Rado Pišot, rektorjev protikandidat na zadnjih volitvah, na katerih je dr. Dragan Marušič dobil že drugi mandat. Predvčerajšnjim je dobil vabilo na zagovor pred izredno odpovedjo zaradi »blatenja univerze« v članku Quo Vadis UP, ki ga je 14. novembra objavil v Delu.
Na koprsko delovno sodišče je bilo od leta 2011 do danes proti Univerzi na Primorskem vloženih 17 tožb: zaradi preoblikovanja delovnega razmerja štiri, zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi sedem, zaradi razrešitve tri, zaradi izbire kandidata ena, zaradi sklenitve aneksa k pogodbi o zaposlitvi ena in zaradi odškodnine oziroma diskriminacije ena.
Sodelovanje iz entuziazma
Največ težav imajo na fakulteti za humanistične študije, o njih pa poročajo tudi z drugih fakultet. »Plačevali so mi redno do leta 2012, ko so tiho sprejeli moje honorarno delo; pogodbo sem dobila le za 'petinko', za honorarno izvajanje predmeta pa ne, tako da ne bi imela nobene pravne podlage za kakršnokoli pritožbo. Ker fakulteta za humanistične študije nima drugega usposobljenega izvajalca za moj predmet, smo se na oddelku dogovorili, da učni proces nadaljujem. Leta 2013 sem neskončno dolgo čakala na rektorjev podpis pogodbe za predavanja v letnem semestru 2014, enako leta 2014 za predavanja v letnem semestru 2015, ko je pogodbo podpisala dekanja FHŠ. Po določilih pogodbe sem morala vsak mesec poročati o izvajanju predavanj (v kateri predavalnici sem imela predavanja, kolikšno je bilo število ur, kaj je bila tema predavanj), izplačilo za 2013/2014 pa sem dobila šele konec septembra, tik pred začetkom novega šolskega leta. Za študijsko leto 2014/2015 so mi do danes izplačali le del honorarja. Sodelovanje je torej bolj zadeva entuziazma kot zaslužka,« pripoveduje red. prof. dr. Darja Mihelič, znanstvena svetnica v pokoju, ki je s FHŠ kot predavateljica sodelovala od leta 2002, sprva honorarno, nato do upokojitve konec leta 2012 petinsko in honorarno. Sodelovala je tudi z ljubljansko filozofsko fakulteto, kjer nikoli ni bilo težav s plačili ne za izvajanje pedagoškega procesa ne za pisanje recenzij in mnenj. S tem prav tako na univerzah v Mariboru oziroma Novi Gorici po njenih besedah ni bilo težav.
Brez nadzora
Doslej sta razplet na sodišču dočakala dva pritožnika. V primeru dr. Vesne Mikolič, nekdanje dekanje FHŠ, je vrhovno sodišče pravnomočno razsodilo, da je bila marca 2012, štiri mesece po tem, ko je rektor postal dr. Dragan Marušič, nezakonito predčasno razrešena. Danes je ne čudi, da ima FHŠ finančne težave, saj ta prejema manj proračunskih sredstev, kot jih je prejemala leta 2007, ko je izvajala skoraj polovico manj študijskih programov. »Po zakulisnih igricah od leta 2008 naprej so bila v začetku leta 2012 tej fakulteti odtegnjena sredstva mimo univerzitetnega pravilnika o razporejanju proračunskih sredstev, ki se, po informacijah, ki jih imam, od tedaj sploh ni več upošteval.«
Zamud praviloma ni – razen ponekod
Univerzi na Primorskem smo poslali enaka vprašanja kot drugim univerzam. Na vprašanje, koliko sodelavcev po pogodbi imajo, niso odgovorili. Namesto tega je Katja Pišot v imenu UP v odgovoru zapisala: »Obseg plačil iz naslova avtorskih in podjemnih pogodb je na Univerzi na Primorskem upadel s povprečno okrog 109.000 evrov na mesec v obdobju 2007–2011 na povprečno okrog 40.000 evrov na mesec v obdobju 2011–2015. Eden poglavitnih vzrokov za to je prekinitev do takrat utečene prakse sklepanja pogodb, drugi vzrok pa je, da smo znižali urne postavke. Tako je na primer zdaj v ceniku za vrednotenje dela po avtorskih in podjemnih pogodbah na UP ura predavanj rednega profesorja praviloma ovrednotena z zgolj 61 evri, vse druge urne postavke v ceniku pa so še nižje.«
V kakšnem roku prejmejo plačilo za opravljeno delo po pogodbi?
Izvajalec mora v tridesetih dneh po opravljenem delu izstaviti poročilo, po potrditvi poročila pa je univerza dolžna izvesti plačilo izvajalcu v 35 dneh. Nekateri ga oddajajo vsak mesec posebej in se jim tako izplačuje sproti, spet drugi oddajo poročila na koncu študijskega leta za vse obveznosti skupaj, zato se jim izplača enkratno v celoti. Če je poročilo o delu oddano do petega dne v mesecu, prejmejo izplačilo petnajstega v tekočem mesecu. Praviloma so izplačila opravljena v roku. Pri nekaterih članicah, ki se spopadajo z likvidnostnimi oziroma finančnimi težavami, nastajajo tudi zamude.
Iz katerih sredstev so plačani?
Za pedagoški proces sta vira izplačil MIZŠ in izredni študij, za projektno delo pa iz namenskih sredstev projekta.
Če pri izplačilu nastajajo zamude, zakaj je tako?
Zamud praviloma ni.
Kakšno je razmerje med stroškom za redno zaposlenega in nekoga, ki predava po pogodbi?
Odvisno od plačnega razreda visokošolskega učitelja oziroma sodelavca in cenika za vrednotenje dela po avtorskih in podjemnih pogodbah na UP. Primer: osnovni plačni razred rednega profesorja je 50., ura predavanj, ki jo izvede redni profesor po avtorski pogodbi, pa je v našem ceniku ovrednotena z zgolj 61 evri. Če bi torej redni profesor vso letno neposredno pedagoško obveznost (180 pedagoških ur) opravil po avtorski pogodbi, bi bil bruto strošek njegovega letnega dela zgolj 10.980 evrov, sicer pa je njegova osnovna letna bruto plača 35.157,96 evra.
***
Anonimni iz strahu
Nekateri sogovorniki se niso hoteli izpostaviti z imenom in priimkom, ker se bojijo morebitnih sankcij. Več sodelavcem UP so zaradi nastopov v javnosti (začasno) prekinili pogodbo. Skladno s 24. členom kodeksa novinarjev razkrivamo, da je med zunanjimi sodelavci fakultete za humanistične študije, ki za opravljeno delo v študijskem letu 2014/2015 niso prejeli plačila, tudi soavtorica tega prispevka Sonja Merljak.
