Razpisanih je 40 mest, službe ne dobi niti eden

Država za študij biopsihologije nameni najmanj pol milijona evrov na leto za študij, ki ne omogoča zaposlitve

Objavljeno
06. april 2016 11.15
Ivan Leban novi direktor Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu v ljubljani 2. aprila 2013.
Sonja Merljak
Sonja Merljak
Ljubljana – Kaj pomeni, če na diplomi piše, da se diplomant lahko zaposli v javnem sektorju? Da se sme zaposliti? Da ima možnosti za zaposlitev? Da bo dobil službo? Prva magistrica biopsihologije Nikolina Jeretič ugotavlja, da ne prvo ne drugo, tretjega pa ne pričakuje.

Pričakuje samo formalnopravni okvir, ki ji bo omogočil, da se bo lahko po opravljenem študiju zaposlila, tako kot so ji obljubili, ko se je na študij vpisala.

Biopsihologija je interdisciplinarni program na presečišču psihologije, medicine in socialnega varstva, to pa so področja, ki so strogo regulirana z zakonodajo. Poklic biopsiholog je sicer vpisan na seznam poklicev, a ga naš pravni sistem še ne predvideva, čeprav so se prvi študenti v ta inovativen, napreden in privlačen študij vpisali že v akademskem letu 2010/2011.

Takrat je na spletni strani Oddelka za psihologijo Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologijo (Famnit) na Univerzi na Primorskem, kjer izvajajo samo študijski program biopsihologija, pisalo, da se bodo »bodoči diplomanti lahko zaposlili na področjih splošnega psihološkega svetovanja, v raziskovalno-razvojni dejavnosti ter v javnem sektorju, zlasti v zdravstvu, šolstvu, nevladnih organizacijah, socialnem skrbstvu in v državni upravi«. Danes piše le še, da se bodo lahko zaposlili na delovnih mestih, ki niso strogo regulirana. »Ne želimo, da nam zagotovijo službo, želimo le enakopraven položaj na trgu dela. V gospodarstvu se ne moremo zaposliti, ker nimamo dostopa do psihodiagnostičnih sredstev, čeprav nam predavajo psihologi in opravljamo izpit iz psihodiagnostike. Na raziskovalno pot ne moremo stopiti, saj ne moremo vzpostaviti laboratorija.«

Rektor Univerze na Primorskem (UP) dr. Dragan Marušič, ki je bil kot tedanji dekan Famnita eden od pobudnikov študijskega programa, pravi, da je samo magisterij iz biopsihologije skladen z nekdanjo univerzitetno diplomo; da gre torej zgolj za problem ene osebe, ki se ne more zaposliti. A že na diplomi Nikoline Jeretič piše, da se bo lahko zaposlila v javnem sektorju. Zdaj ugotavlja, da niti kot magistrica ne more do službe v socialnem varstvu. »Devetinšestdeseti člen zakona o socialnem varstvu določa, katere smeri lahko opravljajo strokovni izpit. Naše med njimi ni.«

Kdo mora poskrbeti, da se študenti po končanem študiju lahko zaposlijo? »Na fakulteti se trudimo, da bi biopsihologe umestili tudi v ustanove javnega sektorja; s tem namenom smo že naslovili naše pobude na nekatera ministrstva, prav tako bomo profil biopsihologa predstavili svetovalcem zaposlitve na zavodih za zaposlovanje,« pravi dekanja Famnita dr. Klavdija Kutnar. Bi biopsihologe zaposlili v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, ki se zdi naravna izbira za poklic, ki povezuje dušo in možgane? »Študijskega programa biopsihologije ne poznamo, ne poznamo ne kompetenc ne znanja študentov, ki končajo ta študij,« so nam odgovorili.

Naslednja varovalka bi morala biti agencija za kakovost v visokem šolstvu – Nakvis, ki je program akreditirala. »Pri uvajanju novega študijskega programa je mogoče zaposljivost le napovedovati, saj so lahko ob akreditaciji potrebe na trgu dela drugačne kot takrat, ko bodo na njem prvi diplomanti,« pojasnjuje direktor dr. Ivan Leban. A pojavljajo se še drugi novi programi, denimo magistrski študij promocija zdravja in študijski program aplikativna kineziologija. Mogoče bodo tudi študenti teh smeri ugotovili, ali so zaposljivi, šele takrat, ko bodo začeli iskati delo.