Tiskane izdaje
Ljubljana - Visokošolski sindikat poziva ministrstvo za izobraževanje (MIZŠ), naj z jutrišnje seje sveta vlade za visoko šolstvo umakne izhodišča visokošolske zakonodaje. Svarijo pred komercializacijo in privatizacijo javnih ustanov. Ministrstvo pojasnjuje, da to ni končni dokument.
»Ideja o univerzi kot nekem napol zasebnem podjetju ni niti nova niti izvirna, ampak tokratna epizoda je v nečem posebna: po vseh zaslužkarskih ekscesih, po vseh zlorabah javnih ustanov in javnega denarja se mi zdi to, kar se dogaja zdaj, tragičen primer politične slepote,« pravi Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS). V mislih ima izhodišča zakona o visokem šolstvu, ki jih je pripravilo ministrstvo za izobraževanje in ki omogoča delni izstop visokošolskih delavcev iz sistema javnih uslužbencev. S to idejo se je med novembrsko stavko poigraval tudi zdravniški sindikat Fides, a ji politika in javnost nista bili naklonjeni.
Nevarna avtonomija
Svet za visoko šolstvo se je junija lani zavezal k pripravi smernic za nov zakon o visokem šolstvu, ki je star že četrt stoletja. Ožja delovna skupina je zato, po besedah Gorazda Kovačiča, njenega člana in predsednika visokošolskega sindikata ljubljanske univerze, pripravila izhodišča, od varovalk na področju delovnopravnih pravic do kakovosti poučevanja. Ministrstvo pa je nato pripravilo radikalno drugačna izhodišča, pojasnjuje Kovačič. Izginile so omenjene varovalke, kar v praksi pomeni, da bi lahko rektorji in dekani dobili večjo kadrovsko avtonomijo in se sami odločali, kako bodo zaposlovali - prek pogodb za (ne)določen čas ali celo civilnih oblik.
Gorazd Kovačič, član skupine za pripravo izhodišč. Foto: Mavric Pivk/Delo
To bi vplivalo na plače, dodatke k plačam, delovni čas, pedagoške normative in omogočilo prekarizacijo visokega šolstva. Že doslej, ko takšne svobode ni bilo, so se zlasti na mariborski univerzi, kot je pojasnila sindikalistka Marija Javornik Krečič, srečevali s kršitvami delovne zakonodaje, zaradi česar so se morali obrniti na inšpekcijo in sodišče. Če bi bila izhodišča potrjena, takšne samovolje ne bi mogli več obvladovati, saj bi izgubili vse pravne vzvode za to. Predvideno zlitje delovnih mest profesorjev in raziskovalcev bi prekariziralo večino zaposlenih in jih prisililo v iskanje na razpisih oziroma v to, da bi se ukvarjali samo še s tem, kako preživeti.
Odziv je prenagljen
Na ministrstvu pojasnjujejo, da so predlog izhodišč pripravili na podlagi nacionalnega programa visokega šolstva in izhodišč sveta vlade za visoko šolstvo, sodelovali pa so tudi sindikati. Predlog bosta jutri obravnavala sveta vlade za visoko šolstvo in za znanost in tehnologijo. »Menimo, da je poziv sindikata k umiku gradiva iz strokovne razprave, preden se je sploh začela, v nasprotju z načinom delovanja ministrstva - odprtim dialogom z vsemi deležniki,« žogico umirjajo na ministrstvu. Seje se bo udeležila tudi ministrica Maja Makovec Brenčič, ki bo tudi javno predstavila izhodišča visokošolskega zakona.
