Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenski osmošolci so se z naravoslovnim znanjem zavihteli med najboljše države na svetu, gimnazijci so dosegli najboljši rezultat iz maturitetne fizike in matematike na višji ravni, kažejo podatki mednarodne raziskave TIMSS, ki jo opravljajo na štiri leta.
Raziskava povezuje šolsko znanje učencev z značilnostmi učiteljev, pouka in učnim okoljem na šoli. Raziskava TIMSS meri matematično in naravoslovno znanje četrtošolcev in osmošolcev. Četrtošolci so sodelovali v 49 državah, osmošolci v 39 državah.
Preduniverzitetno znanje – matematično znanje dijakov četrtih letnikov in fizikalno znanje dijakov, ki so na splošni maturi za izbirni predmet izbrali fiziko – proučujejo zgolj v devetih državah in to spada raziskavo TIMSS Advanced.
Matematika in fizika izstopata v gimnaziji
Dijaki so v fiziki dosegli najboljši rezultat med devetimi sodelujočimi državami in se uvrstili pred velesile, kot so Rusija, ZDA, Francija, Italija, Norveška, Portugalska, Švedska in Libanon. Uspešni so bili tudi v matematiki, saj so dijaki splošne gimnazije dosegli enak rezultat kot francoski in norveški dijaki, ki so se zanjo specializirali.
Podskupina dijakov, ki so bili prijavljeni na maturo iz matematike na višji ravni, je dosegla najvišji rezultat po točkah, ki je enak dosežku dijakov najintenzivnejšega programa matematike v Rusiji.
Osnovnošolci močni
Smernice kažejo, da se znanje matematike in narovoslovja v četrtem razredu povečuje že dve desetletji. Znanje naravoslovja se izboljšuje tudi v osmem razredu, v katerem se je od leta 2011 izboljšalo za enajst točk. Učenci, ki so leta 2011 obiskovali četrti razred, so takrat dosegli 20 točk nad povprečjem, lani, v osmem razredu so to prednost skoraj potrojili, dosegli so 56 točk nad povprečjem TIMSS.
Desetletna prizadevanja
S temi raziskavami dokazujemo učinkovitost sistema, njihovi rezultati pa so pomembni zato, da v javnosti povečamo zaupanje v šolski sistem, je včeraj na predstavitvi rezultatov dejala državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Andreja Barle Lakota. A zaupanje v šolski sistem še zdaleč ni samoumevno. Raziskava je pokazala, da čeprav dosegamo dobre šolske rezultate, je zgolj 17 odstotkov staršev četrtošolcev šolsko skrb za uspešnost otroka ocenilo za zelo skrbno. Mednarodno povprečje znaša 60 odstotkov.
»Kje smo zagrešili, kje je napaka? Rezultati so visoki, hkrati pa takšno nezaupanje. To, da se rezultati izboljšujejo, dokazuje, da nam ni vseeno, kaj se dogaja. Želim si, da bi se stopnja zaupanja v izobraževalni sistem povečala, prav tako tudi vlaganje,« je dodala državna sekretarka. Učenci in tudi dijaki se matematike in naravoslovja manj radi učijo in so manj samozavestni kot leta 2011 ter ocenjujejo poučevanje manj zavzeto kot vrstniki drugje; ravnatelji in učitelji presojajo šole kot manj skrbne za akademsko uspešnost učencev kot v drugih državah, so še dodali na pedagoškem inštitutu.
Šole so za pouk dobro opremljene, saj 58 odstotkov četrtošolcev in 56 odstotkov osmošolcev pomanjkanja virov ne občuti. Slovenija pa zaostaja za mednarodnim povprečjem pri strokovnem izobraževanju razrednih učiteljev.
