Šole prepričujejo z dekliškim nogometnim oddelkom in kritičnim mišljenjem

Šole poskušajo učence prepričati tudi s svojimi posebnostmi – šport, podjetništvo, odnosi, priložnosti.

Thu, 11.02.2016, 15:00

Ljubljana – Ko učenci izbirajo srednjo šolo, gledajo tudi v bolj oddaljeno prihodnost. Nekateri zato izberejo eno od treh gimnazij, ki ponujajo mednarodno maturo. Atletinja Kaja Škerlj, tretješolka ljubljanske šentviške gimnazije, je o tujini začela razmišljati šele v srednji šoli.

Prošnjo za vpis je poslala na številne ameriške univerze, saj bi rada poiskala najboljši študij zase. Danes je ponudba po svetu zelo pestra, zato je težko izbrati najbolj ustrezno šolo. Pri tem se zaveda, da ZDA seveda niso edine, ki omogočajo dobro izobrazbo, so le ena od možnosti, ki je vredna razmisleka.

»Za to priložnost bi naredila vse. Študij v ZDA ne ponuja le odlične izobrazbe, ampak tudi izjemne pogoje za trening in odlične možnosti za nadaljnjo zaposlitev.«
Športniki razmišljajo tudi o študiju v tujini

Pisanje prošenj ni tako preprosto, kot bi kdo pomislil. Najprej je napisala dober življenjepis, ki je obvezna priloga predstavitvenega pisma. V njem je naštela najboljše rezultate iz atletike, predstavila svoje dosedanje šolanje in dodala nekaj besed o sebi. »Omenila sem svoje trenerje, saj sem morala šole prepričati, da sem primerna kandidatka zanje. Pomembno je tudi, da hitro odgovarjamo na njihova sporočila in da poskrbimo za ohranitev stikov. To lahko naredimo z dodatnimi vprašanji o šoli, treningih, pogojih za treninge,« priporoča.

Kaja Škerlj je prejela odgovore že iz petih univerz, med njimi so tudi najbolj prestižne: University of Pennsylvania, Villanova University, USC, Columbia University in Fordham University. Njen naslednji cilj je zato štipendija, ki bi pokrila stroške šolanja. Ti so zelo visoki, okoli 50.000 dolarjev na leto.

Ljubljana – Številne šole ponujajo podobne ali celo enake programe, a med njimi so tudi razlike in mnoge se ponašajo s posebnostmi, ki so značilne prav zanje. Prav ta drugačnost, nekakšen genetski zapis posamezne šole, lahko nazadnje pretehta pri izbiri.

Med posodobitvijo spletne aplikacije, v kateri se predstavljajo, smo jih zato letos spraševali, kaj je njihovo bistvo, kaj je njihova posebnost, ki jih razlikuje od drugih šol. So to šport, kultura, prireditve, potovanja, so to topli odnosi? Na večini šol so poudarili mednarodno udejstvovanje, povezanost s tujimi šolami, možnost opravljanja prakse in ekskurzije v tujini.

Dodatne ure športa

V Gimnaziji Šiška, denimo, je športna šola; med drugim tako imajo celo dekliški nogometni oddelek, ob tem pa še nogometni in rokometni oddelek ter oddelka posamičnih in ekipnih športov.

V kranjski Gimnaziji Franceta Prešerna pa imajo na primer športni oddelek ekonomske gimnazije. Svojo uspešnost utemeljujejo na zvenečih imenih nekdanjih dijakov: Petra in Domna Prevca, Jurija Tepeša, Vesne Fabjan in Grege Žemlje. Tudi Gimnazija Brežice v zadnjih treh letih ponuja dodatne ure športa.

Spodbujanje podjetništva

Veliko šol se povezuje z gospodarstvom; to poudarjajo med drugim na srednji strojni šoli (Tehniški ŠC Maribor) in ljubljanski ekonomski šoli. Na koprski srednji ekonomsko-poslovni šoli dijaki ustanavljajo delniške družbe in poslujejo s pravim denarjem. Za svoj medpodjetniški izobraževalni center na elektro in računalniški šoli (ŠC Velenje) pravijo, da je eden najsodobnejših v Evropski uniji. Dijaki gimnazije in veterinarske šole (BIC Ljubljana) naloge izvajajo z mentorji v različnih ustanovah in v podjetjih, kot je Lek.

V mnogih šolah pravijo, da dijake po koncu šolanja čaka zaposlitev. Med njimi so srednja šola za strojništvo (ŠC Škofja Loka), srednja gradbena, lesarska in vzgojiteljska šola (ŠC Novo mesto) in srednja šola tehniških strok Šiška, kjer dijake povezujejo z delodajalci. Na elektro in računalniški šoli (ŠC Ptuj) menijo, da so zaposlitvene možnosti velike, a podvržene nenehnim spremembam. Da dijake čakajo privlačna delovna mesta v lokalnih podjetjih ali pa, da so po šolanju pripravljeni na samostojno podjetniško pot, zagotavljajo na srednji poklicni in strokovni šoli Zreče (ŠC Slovenske Konjice - Zreče). Na ljubljanski srednji ekonomski šoli izpostavljajo brezplačno delovno prakso v tujini.

Šola za rudarstvo in varstvo okolja (ŠC Velenje) dijakom obljublja možnost zaposlitve v velenjskem premogovniku, ki bo deloval vsaj do leta 2054, zato bodo potrebovali množico kadrov za odkop premoga in tudi za zaprtje rudnika, ko bo čas za to. »Naši dijaki celoten praktični pouk opravijo v premogovniku. Poleg tega imajo skoraj vsi štipendijo in jamski dodatek; če so pridni, dobijo še dodatek za prizadevnost,« pojasnjujejo na šoli.

Kritični in socialno čuteči državljani

Veliko šol se je v odgovorih osredotočilo na dijake. Na strojni šoli (ŠC Ptuj) želijo, da se odločijo za poklic in ne za šolo, zato jim poskušajo predstaviti njegove prednosti in slabosti. Na ljubljanski srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji razvijajo kritično mišljenje, odgovorno ravnanje in vzgajajo strpnost. Podobno je na piranski gimnaziji, elektro in pomorski šoli, kjer se osredotočajo na to, kako se dijaki lotevajo problema. Srednja šola Zagorje v pouk vključuje problemsko, projektno in sodelovalno učenje. Na mariborski lesarski šoli deluje komisija, ki spremlja uspeh dijakov. Gimnazija (ŠC Ravne na Koroškem) organizira humanitarne aktivnosti, s katerimi dijaki razvijajo socialni čut.

Škofijska klasična gimnazija (zavod Sv. Stanislava) je prepoznavna po pouku latinščine (prav tako tudi škofjeloška gimnazija), vere in kulture. Škofijska gimnazija Vipava se ponaša z domačnostjo, urejenostjo in krščanskimi vrednotami. Prva zasebna gimnazija pri nas, Gimnazija Želimlje, svojo drugačnost vidi v tem, da odnosi med dijaki in profesorji ne temeljijo na avtoriteti, marveč na zaupanju in odgovornosti.

Vzporedno šolanje

Klasično in e-oddelek splošne gimnazije za tiste, ki se vzporedno šolajo ali imajo več obšolskih obveznosti, omogočajo na Prvi gimnaziji Maribor. Vzporedno šolanje je na voljo tudi na ljubljanski srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli. Dijaki srednje šole Veno Pilon v Ajdovščini del prakse opravijo v vrtcih v tujini. Dijaki II. gimnazije Maribor pa študijsko pot pogosto nadaljujejo na prestižnih svetovnih univerzah.

***

Preberite še:

O testih interesov v prispevku Kaj zmorem in kaj rad počnem

Kaj učencem svetujejo svetovalni delavci v prispevku Dobri strokovnjaki bodo delo zelo verjetno dobili

Intervju z Barbaro Zalokar, svetovalno delavko v prispevku Prva življenjska odločitev

V prispevku Poklici se spreminjajo, izumirajo in nastajajo novi poleg informacij o poklicih najdete tudi grafiko z vsemi pomembnimi datumi.

Prijavi sovražni govor