Tiskane izdaje
Aleksander in Peter za dnevno premikanje redno uporabljata kolo in noge. Avtomobil sicer načeloma vidita kot koristen pripomoček, a v skrbno oblikovani pločevini nikakor ne moreta najti predmeta samoidentifikacije in, kot pravita, indikatorja ultimativnega udobja. Čeprav je za občasne medkrajevne poti zelo uporabno sopotništvo, pa občasne službene poti zunaj mesta in vedno večje število storitev, do katerih je daleč najbolj praktično priti z avtomobilom, lahko naredi življenje brez avtomobila komplicirano. Še posebej ob slabi ponudbi za kratkoročni najem vozil.
Kaj je souporaba avtomobilov?
Prav za takšne primere se je po svetu razvila souporaba avtomobilov, znana tudi po angleški skovanki »carsharing«. Za kaj gre? Namesto da bi morali avto imeti v lasti, si ga izposodimo zgolj takrat, ko ga potrebujemo. V nasprotju z najemom avtomobila (rent-a-car) gre za kratkotrajne izposoje, kjer se čas običajno meri v minutah ali urah. Izposoja je samopostrežna, bodisi na vnaprej določenih točkah bodisi kjerkoli v okviru širšega območja uporabe vozil. Upravičenost do izposoje se preverja le enkrat, ob včlanitvi.
Z letošnjim julijem je prvi večji sistem souporabe avtomobilov začel delovati tudi pri nas, in sicer v Ljubljani. 30 vozil je na voljo na nekaj vnaprej določenih točkah za izposojo, celoten proces od rezervacije do plačila pa poteka prek mobilne aplikacije. Ljubljanski ponudnik se je odločil, da bodo vsa vozila v ponudbi na električni pogon, kar je verjetno pripomoglo k temu, da so za postajališča na voljo tudi parkirna mesta v strogem središču mesta, med drugim tudi na sveže prenovljeni Cankarjevi cesti.
Gre za komercialno storitev, ki jo pri nas ponuja podjetje Avantcar, sicer tudi ponudnik običajne izposoje vozil. Prve tovrstne komercialne storitve so se sicer po svetu pojavile leta 2000, ko sta v Združenih državah začela delovati Zipcar in Flexcar, v Veliki Britaniji pa City Car Club. Ljubljanski sistem poskuša cenovno konkurirati taksijem za krajše poti in celodnevnemu najemu za daljše poti.
Souporaba avtomobilov je idealna za občasne nakupe. Foto: Mobility Cooperative.
Souporaba avtomobilov najprej kot skupnostna praksa
A daleč preden so se razvile komercialne storitve, se je souporaba avtomobilov razvila kot nekomercialna dejavnost in kot skupnostna praksa. Od 70. let prejšnjega stoletja se je razvijala predvsem v Švici in Nemčiji, v začetku predvsem v navezavi na stanovanjske kooperative. Ko sta se dve od švicarskih zadrug, ki sta nudili souporabo avtomobilov, leta 1997 združili v zadrugo Mobility, je nastal ponudnik, ki je tri leta pred ustanovitvijo Zipcara nudil 760 vozil 17.400 uporabnikom. Vsak uporabnik je z včlanitvijo v sistem postal zadružnik in s tem solastnik, s čimer je bil deležen tudi koristi od dobrega poslovanja sistema.
Medtem ko ima Mobility svojo floto vozil, pa souporaba avtomobilov lahko poteka tudi na način, ko lastniki svoja vozila dajejo za kratek čas na voljo drugim uporabnikom v okviru skupne platforme. Na ta način je pri nas pred nekaj leti sistem souporabe avtomobilov poskusila vzpostaviti pobuda PosodiAvto. Čeprav se ji je v slabem letu pridružilo okoli 120 lastnikov vozil in več kot 300 potencialnih uporabnikov, se je projekt sredi leta 2012 ustavil zaradi težav pri zavarovanju vozil.
Povprečno ima slovensko gospodinjstvo danes okoli 1,3 avtomobila, z dobrih 500 osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev pa spadamo med najbolj motorizirane evropske države. Pri tem svetovno povprečje kaže, da so avtomobili okoli 96 odstotkov časa parkirani. Ker izračun stroškov avtomobila pokaže, da povprečen družinski avtomobil brez stroškov za gorivo in parkirnino stane od okoli 150 do nekaj sto evrov na mesec, je očitno razlogov za souporabo obstoječih vozil pri nas več kot dovolj.
Postajališče sistema souporabe avtomobilov na Cankarjevi cesti v Ljubljani. Foto: Marko Peterlin
Vse se je začelo z enim avtomobilom
Aleksander in Peter iz uvodnega odstavka sta se odločila, da gresta v skupno investicijo rabljenega avtomobila. Avtomobil jima olajša neredne poti znotraj mesta in predvsem občasne opravke zunaj mesta. Obenem avto ponujata v uporabo tudi drugim. Eden od najbolj rednih občasnih uporabnikov, prijatelj Janez, se jima je kmalu pridružil kar pri soinvesticiji, tako da so se stroški razdelili že na tri dele. Z več uporabniki sicer pride več izzivov glede dogovarjanja, a te sproti rešujejo in si pridobivajo izkušnje. Morda bo njihova izkušnja kmalu navdihnila še koga, da se bo organiziral na podoben način. In morda se te skupinice nekoč med seboj povežejo tudi v sistem z več vozili. Navsezadnje sta tudi predhodnici zadruge Mobility začeli vsaka s po enim vozilom in z le nekaj trdno povezanimi uporabniki.
Souporaba avtomobilov je precej preprosta in logična in pravzaprav je nenavadno, da se tako v komercialni kot v nekomercialni različici šele zares začenja razvijati. Obe obliki prinašata koristi za okolje in kakovost življenja v mestih ter pomembne prihranke v javnih blagajnah − raziskava mesta Dunaj je menda pokazala, da en avtomobil v souporabi nadomesti pet lastniških avtomobilov, s čimer se znatno zmanjšajo stroški za gradnjo in vzdrževanje cest in parkirišč. A kadar so uporabniki hkrati tudi solastniki vozil ali flote kot celote, jim to prinaša tudi korist od uspešnega poslovanja, obenem pa pomembno prispeva k povezani lokalni skupnosti.
***
Marko Peterlin je vodja Inštituta za politike prostora.
