Tiskane izdaje
Tisti, ki so to doživeli, se še gotovo spomnijo občutka, ko so v roke dobili štafeto, jo nekaj časa držali in jo nato predali naprej, da je nadaljevala pot proti Beogradu. Le redki izbranci so štafeto držali v rokah dlje časa in poskrbeli, da je varno prišla do naslednje postaje, na kateri je bila opravljena predaja. Naj je vaš pogled na povojno zgodovino takšen ali drugačen, sam dan mladosti je večinoma vsem ostal v lepem spominu.
Štafeta mladosti je bila mladinska prireditev, ki so jo začeli organizirati leta 1945, ko je bil sprejet sklep o prirejanju štafete. Leta 1957 so praznovanje 25. maja kot Titovega rojstnega dne preimenovali v dan mladosti, Titovo štafeto pa v štafeto mladosti. Štafeta se je začela aprila in končala s prireditvijo in izročitvijo štafetne palice takratnemu predsedniku Josipu Brozu - Titu v Beogradu. Štafetno palico so nosili hkrati iz različnih krajev Jugoslavije, kasneje pa iz enega. Zelo pomembno je bilo vprašanje, iz katerega kraja bo krenila, kdo bo palico oblikoval in kdo jo bo izročil Titu.
Na Dan mladosti naj bi jugoslovanska mladina pokazala svoj optimizem, elan in moč. Vrhunec je prireditev dosegla z dolgim programom, ki je bil telovadno-plesno-scenski in kakršne lahko danes zasledimo le še redkokje. Tito je bil vedno navzoč, vse do smrti. Prenosi prireditve, ki se je vedno začela ob osmih zvečer, so pritegnili izredno veliko gledalcev.
Po Titovi smrti se je štafeta mladosti nadaljevala v skladu z geslom »Po Titu Tito«. Štafetno palico so izročali predsedniku Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Leta 1987 so slovenski mladinci po vse večjem nasprotovanju prireditvi predlagali korenite spremembe. Uprizorili so simbolično žaganje štafetne palice. Naslednje leto je bila štafeta mladosti ukinjena.
Štafet je bilo veliko, tudi posamezne organizacije in podjetja so imeli svojo štafeto. Nekaj teh se je ohranilo v Muzeju narodne osvoboditve Maribor. V njih so se ohranila tudi pisma. Večina štafet ima na sebi klasično simboliko: ogenj, rdečo zvezdo, zastavo in podobno. Najbolj zanimiva je zato štafeta, ki so jo izdelali v Mariborski livarni. Na vrhu štafete je bomba. Zagotovo je bil namen najboljši, a simbolika le ni bila najbolj posrečena.
Celotno zbirko štafet si lahko ogledate TUKAJ.
***
Dr. Aleksandra Berberih-Slana je direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor.
