To pomeni, da dijaki in študenti, ki zaprosijo za nižjo Zoisovo štipendijo, ki sicer pomeni prestiž in izkazuje nadpovprečne študijske uspehe, tvegajo, da bodo v tekočem šolskem letu ostali brez sredstev za preživetje. Na ministrstvu za delo, kjer se jim to ne zdi nič nenavadnega, pravijo, da zato vsakega prosilca, ki že prejema državno štipendijo, preventivno opozorijo, naj za Zoisovo štipendijo kandidira le, če je prepričan, da jo bo tudi dobil. Dijaki in študentje, ki so se letos potegovali zanjo, so morali poleg izpolnjevanja splošnih pogojev izkazati najmanj en izjemen dosežek in nadpovprečno visoko oceno. Štela sta tudi zlata matura in uvrstitev med najboljših pet odstotkov študentov v generaciji.
Združljiva s kadrovsko,
Da bi se izognili tveganju, da bodo ostali brez vsakršnih dodatnih sredstev, se vedno več dijakov in študentov, ki prejemajo državne štipendije, odreka možnosti, da bi postali Zoisovi štipendisti in s tem na neki način dokazovali svoje nadpovprečne študijske dosežke. Poleg tega so državne štipendije v povprečju od sedem do dvajset evrov višje od Zoisovih in se zato revnejšim nadarjenim tudi iz tega razloga ne izplačajo.
»Ker se Zoisova in državna štipendija izključujeta, je zakonodajalec uvedel institut odpovedi eni od štipendij, s čimer zasleduje namen zakona,« so skopo pojasnili na ministrstvu za delo, kjer so ob tem, da niso povedali nič novega, zamolčali tudi vzrok, zakaj sta državna in Zoisova štipendija v resnici nezdružljivi.