Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenski šolarji so se v mednarodni raziskavi Pisa 2015 izkazali bolj kot pred tremi leti. Še posebej je razveseljivo, da so izboljšali dosežke v bralni pismenosti, kjer je Slovenija leta 2012 dosegla podpovprečne rezultate. A prav tako pomenljiva je ugotovitev, da v šoli pri naravoslovnih predmetih ne uživajo.
Otroci v šoli ne uživajo tudi v mnogih drugih državah, predvsem tistih, ki dosegajo najboljše rezultate v mednarodnih raziskavah. A ta podatek je dovolj zaskrbljujoč, da bodo na ministrstvu za izobraževanje znanost in šport temu problemu posvetili v prihodnjih letih več pozornosti. Ministrica Maja Makovec Brenčič je napovedala, da bodo zato nadaljevali z vsemi razvojnimi projekti, še posebej tistimi, ki so financirani iz evropskih virov. »Še posebej na področju odprtih učnih okolij, opolnomočenju učiteljev in krepitve kompetenc in novih pristopov in metod poučevanja, ki so ključni tudi za to, da bomo dosegli porast tudi v uživanju ne le v dosežkih in znanju.« Napovedala je tudi pripravo nacionalne strategije bralne pismenosti.
Dolgočasna snov
Razlogi, da učenci v šoli ne uživajo, od nas pri učenju naravoslovja manj uživajo samo že Nizozemci, so različni in eden od njih je dolgčas. Raziskava Timss, ki se osredotoča na matematične in naravoslovne dosežke v osnovni in srednji šoli in ki so jo na Pedagoškem inštitutu predstavili minuli teden, namreč kaže, da je slovenskim otrokom v večji meri dolgčas pri pouku, kot je otrokom v drugih državah. Praviloma se dolgočasijo bolj sposobni otroci in to pri bolj zahtevnih predmetih. »Ti učenci dobivajo manj domačih nalog in za šolsko delo porabijo manj časa,« pojasnjuje dr. Barbara Japelj Pavešić. »Pritožujejo se, da ves čas obravnavajo isto snov. Učitelji so si namreč prizadevali, da bi tudi najšibkejši učenci pridobili čim več znanja oziroma da bi dosegli minimalne standarde. To se je v zadnjih petih letih spremenilo, saj se na šolah zdaj trudijo, da bi bili bolj pozorni tudi otrok, ki dosegajo boljše dosežke,« še dodaja strokovnjakinja.
Evropa se bo odzvala
Ena od pomembnih ugotovitev Pise, v kateri je sodelovalo 72 držav, med njimi tudi 35 držav članic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), je, da petnajst odstotkov učencev ni znalo rešiti niti najlažjih nalog, kar pomeni, da ne dosega temeljne ravni pismenosti (leta 2012 je temeljno raven pismenosti dosegalo »slabih« 80 odstotkov otrok). Pisa – na nacionalni ravni jo je koordinirala dr. Mojca Štraus s Pedagoškega inštituta – meri bralno, naravoslovno in matematično pismenost petnajstletnikov. A pismenost ni le šolsko znanje, je ob predstavitvi izsledkov raziskave poudarila Mojca Štraus. Kompetentnosti, ki jih v raziskavi preverjajo, so pomembne za nadaljnje izobraževanje dijakov pa tudi za življenje na splošno. Tudi v večini drugih evropskih držav okoli petnajst odstotkov otrok osnovno šolo zapusti nepismenih. Evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport Tibor Navracsics je zato že napovedal, da bo spodbujanje osnovnih spretnosti eno od glavnih ciljev revizije okvira ključnih kompetenc, ki jo bo Komisija začela naslednje leto.
Pomemben uspeh pri bralni pismenosti
Strokovno javnost pa je najbolj razveselila ugotovitev, da se je bralna pismenost učencev pomembno izboljšala. Leta 2015so namreč dosegli 505 točk, kar je za 24 višji dosežek kot leta 2012 (ko je bil 481 točk). Dosežek je tudi nad povprečjem OECD (493 točk) in Slovenijo uvršča v skupino držav, v katerih so med drugim Nova Zelandija, Nemčija, Macao, Poljska, Nizozemska, Avstralija, Švedska in Danska. Slovenija je tudi edina od sodelujočih držav, kjer so se dosežki izboljšali tako pri najslabših kot pri najboljših učencih.
Da je uspešen rezultat posledica projektov, ki so jih v preteklosti izvajali na zavodu za šolstvo, predvsem projekta opolnomočenja učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja, ki se je zaključil oktobra 2013, vendar so ob zaključku uspeli pripraviti strokovno gradivo, ki je še sedaj na voljo šolam. »S Piso 2012 še nismo pričakovali večjih učinkov, čeprav smo ugotovili, da se je tren padanja ustavil in smo se že tega veselili,« pravi vodja projekta dr. Fani Nolimal. »Pri Pisi 2015 smo se nadejali pozitivnih premikov, čeprav ne tako visokih, kot smo jih zdaj zaznali, in še sama sem presenečena,« je še dodala vodja projekta, ki se je iztekel, ko je zanj zmanjkalo evropskih sredstev. V projektu je sodelovalo 42 šol, povabljene pa so bile predvsem šole, ki so imele pet let podpovprečne dosežke pri nacionalnih preizkusih znanja. Da so dobri rezultati posledica projekta, potrjuje tudi dejstvo, da se je bralna pismenost zvišala v vseh regijah, razen v pomurski, kjer se je bralna pismenost zvišala že prej.
Povprečje OECD nižje kot 2012
Pri naravoslovni pismenosti, ki je bila v ospredju tokratne raziskave, so dijaki v povprečju dosegli 513 točk, to je dvajset več od povprečja OECD (493). Od dosežkov evropskih držav so pomembno višji le dosežki v Estoniji (534 točk) in na Finskem (531 točk). Pri matematični pismenosti so dosegli 510 točk, kar je precej več kot leta 2012, ko so dosegli 501, in tudi več od povprečja OECD (490 točk). Bolje so se odrezali le Švicarji (521 točk) in Estonci (520), ki prednjačijo tudi v digitalni pismenosti, saj se zavedajo, da so lahko kot majhna država brez naravnih resursov in z jezikom, ki ga govori le malo ljudi, veliki le na spletu. Povprečje držav OECD se je v Pisi 2015 znižalo, in sicer najbolj pri naravoslovni pismenosti (s 504 na 493 točk), nato pri matematični pismenosti (s 494 na 490 točk) in še najmanj pri bralni pismenosti (s 496 na 493 točk). Najboljši so še naprej učenci v Singapurju, kjer pa so v osnovno šolo znova začeli hoditi tudi njihovi starši, ko so ugotovili, da ne morejo več pomagati otrokom pri njihovem izobraževanju.
