Tiskane izdaje
Ljubljana – Študentu, ki bi na podiplomski stopnji rad zamenjal strokovno področje, se lahko zgodi, da mu fakulteta formalno potrdi izobraževanje, potem pa mu ga profesor onemogoči ali pa ga pri študiju omejuje. Kaj je fakulteta dolžna omogočiti študentu brez statusa med opravljanjem diferencialnih izpitov oziroma kakšne so njegove pravice, za zdaj zakonsko sploh ni opredeljeno.
Študentka, ki je opravljala diferencialne izpite, je svojo izkušnjo opisala kot negativno, diskriminatorno in namerno oteženo. »Zaradi negativne naravnanosti profesorjev smo velikokrat imele občutek manjvrednosti tudi med študenti,« je v kratkem povzela odnos in način izvedbe predmetov. »Glede na takšno naravnanost ne razumem, zakaj potem fakulteta sploh razpisuje možnost opravljanja diferencialnih izpitov.«
Diplomanti lahko skladno z zakonom o visokem šolstvu (Zvis) na podiplomski stopnji menjajo strokovno področje, pri prehodu pa morajo praviloma opraviti diferencialne izpite. V tem času so brez statusa študenta in nimajo ne pravic ne dolžnosti študentov, zato jih fakultete različno obravnavajo, kakovost izvedbe predmetov pa je prepuščena presoji in dobro volji posameznih profesorjev.
Visokošolska svetovalka Jelena Štrbac pravi, da fakultete sicer lahko toliko omejijo vpisne pogoje, da zunanjih diplomantov ne bi sprejemale, a meni, da je v njihovem interesu vpisati večje število, zato ni logično, da bi namerno omejevali vpisne in druge pogoje.
Varuhinja študentovih pravic Maja Hercog predlaga, da bi sistemsko uredili področja za študente brez statusa, ki so vključeni v študijske procese. »V Zvisu in statutu Univerze v Ljubljani je opredeljeno le, da imajo možnost menjati študijski program in da morajo v tem primeru opraviti diferencialne izpite, kaj bistveno natančneje pa ne,« pravi. Izpite, ki vključujejo znanje dodiplomske snovi, zunanji študenti formalno lahko opravljajo, vendar v praksi ni nujno, da uspešno. »Obiskujemo lahko le predavanja, vaj pa ne, kar dodatno oteži študij, saj se na izpitih pojavljajo tudi vprašanja iz vaj,« pravi študentka, ki je prav tako hotela ostati neimenovana.
Kakšne so pravice in dolžnosti študentov brez statusa, ki so na prehodu s prve na drugo stopnjo, ni zakonsko določeno nikjer. Statut Univerze v Ljubljani ne daje enotnih usmeritev, kako naj ti študenti opravljajo obveznosti. To urejajo fakultete same, ki pa so nekatere bolj, druge manj naklonjene zunanjim diplomantom.
Študenti, ki na podiplomski stopnji zamenjajo strokovno področje, so pogosto deležni nekorektnega odnosa. Foto: Tomi Lombar/Delo
Zakon o visokem šolstvu v 66. členu pravi, da imajo študenti pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji. »Vprašanje pa je, od kod sploh izvirajo pravice študentov brez statusa med opravljanjem diferencialnih izpitov. Dokument, ki ga ponavadi dobijo od senata fakultete, ne določa pravic in dolžnosti, kot je, recimo, to za izredne študente razvidno iz pogodbe, ki jo s fakulteto sklenejo,« pojasnjuje položaj teh študentov Hercogova in dodaja, da nekega posebnega statusa ne morejo imeti niti v prihodnje, kar pa ne upravičuje neurejenosti njihov pravic do kakovostne in enakovredne izvedbe predmetov.
Čeprav imajo študenti s fakulteto podpisano pogodbo in so tako vključeni v študijski proces, je opredeljen samo nabor predmetov, ki jih morajo opraviti, ne pa tudi način in raven kakovosti, ki jim jo je fakulteta dolžna zagotoviti.
Jelena Štrbac pojasnjuje, da odločba z naborom predmetov, ki jo diplomanti dobijo od fakultete, opredeljuje le opravljanje izpitov. Če torej ni posebej navedeno, da lahko obiskujejo predavanja in vaje, kar načelno ni, je to stvar dogovora med študentom in profesorjem.
Degradirani študenti
»Največji problem je, da se študenti oziroma bodoči študenti z vsakim profesorjem dogovarjajo posebej, kako bodo izpit opravili in kaj morajo zanj storiti,« razlike v obravnavi pojasnjuje varuhinja.
Dogovarjanje z vsakim profesorjem posebej ali predavanja in vaje lahko obiskujejo in koliko imajo možnosti za sodelovanje pri študijskih obveznostih, opisuje svoje izkušnje neimenovana študentka. »Najbolj nemoralno se mi je zdelo, da smo se na predavanjih posedli za rednimi študenti. Torej smo morali prostor odstopiti rednim študentom, saj imajo ti prednost pred nami,« se spominja študentka.
Varuhinja študentovih pravic je prejela že kar nekaj opozoril študentov, ki so se zaradi nekorektnega odnosa nekaterih profesorjev znašli v takšnem položaju. A večina s svojimi pritožbami noče nastopiti v javnosti, ampak je raje anonimna, saj se dobro zavedajo pomembnosti dobre in slabe volje profesorjev na njihovi poti do konca študija.
