Tiskane izdaje
Ljubljana – Na Fakulteti za družbene vede (FDV) obravnavajo primer suma akademske nepoštenosti. Redno profesorico Karmen Erjavec sumijo potvarjanja oziroma fabriciranja znanstvenih del. Na FDV poudarjajo, da bo treba imenovati posebno komisijo in počakati na izsledke.
Na spletnih straneh Fakultete za družbene vede je bilo že pred dnevi obvestilo, da je vodenje novinarske katedre prevzel Igor Vobič. Dosedanja predstojnica Karmen Erjavec je namreč iz osebnih razlogov prosila za sporazumno prekinitev delovnega razmerja, zato je bilo treba najti novega predstojnika katedre za novinarstvo.
Na naša vprašanja o omenjenem sumu so nam včeraj s FDV odgovorili, da jih je »novica o sumu akademske nepoštenosti presenetila, saj pred tem v zvezi s strokovnostjo in delom njenih zaposlenih ni bilo nikakršnih indicev, ki bi namigovali na nepravilnosti«. Dodali so še, da gre v primeru akademske nepoštenosti za »izjemno zahtevne strokovne, akademske in etične zadeve, kakor tudi za problematiko dostojanstva posameznika, zato mora fakulteta zadevo temeljito proučiti« ter da bo »treba imenovati posebno komisijo in počakati na izsledke«.
Strma akademska kariera
Karmen Erjavec je redna profesorica na fakulteti za družbene vede. Diplomirala je leta 1995, le dve leti pozneje pa doktorirala iz komunikologije na univerzi v Salzburgu. Je avtorica knjig Novinarska kakovost in Koraki do kakovostnega novinarskega prispevka, pa tudi, denimo, soavtorica knjige o vzgoji za medije. In več drugih.
Bila je nosilka ali sodelavka pri predmetih na dodiplomskem študiju: odnosi z mediji, uvod v novinarstvo in zgodovina novinarstva, pa tudi na podiplomskem programu pri predmetih novinarski diskurz ter novinarstvo, etika in profesionalnost. Leta 2011 je prejela nagrado za znanstveno odličnost; takrat je bila tudi izvoljena v redno profesuro. Mogoče bi to lahko, denimo, pomenilo konec neizprosnega boja za točke za znanstvene objave, ki vsem, ki želijo delati akademsko kariero, diktirajo napredovanja in pridobivanje nazivov. Redna profesura, če nekoliko poenostavimo, namreč pomeni zagotovljen položaj na univerzi.
Poleg tega, da je bila Karmen Erjavec predstojnica novinarske katedre, je bila tudi članica raziskovalnega centra za raziskovanje družbenega komuniciranja, kjer je predstojnik prof. dr. Slavko Splichal. Med centri vlada velika tekmovalnost za pridobivanje raziskovalnih projektov, saj ti prinašajo tudi denar, kar nikakor ni zanemarljivo.
Nadpovprečno zbiranje točk
Karmen Erjavec je trenutno zaradi bolniškega staleža odsotna. To je zdaj, v času izpitnega obdobja med dvema semestroma, razvidno tudi iz obvestila študentom na njeni spletni strani: »Zaradi bolezni govorilne ure odpadejo.«
Karmen Erjavec je bila vsa leta zelo produktivna, tako na pedagoški kot na znanstvenoraziskovalni ravni. Celo tako zelo, da so se začeli pojavljati pomisleki o verodostojnosti njenih objav; tudi po medijskih kanalih. Planet TV je poročal, da je leta 2013 mednarodna revija Journal of Language, Identity & Education umaknila članek, ker je bil že objavljen, in sicer v publikaciji Journal of Children and Media, in o tem, da ima izjemno število objav in točk. V bazi sicris ima nekaj manj kot 2500 točk, medtem ko naj bi imeli povprečni znanstveni delavci 500, vrhunski pa tisoč točk na pet let.
Ali je bilo delo opravljeno?
Katere vsebine natanko bodo predmet tako pregleda v okviru komisije, (še) ni jasno. Če pa na hitro pobrskamo po njenih objavah, naletimo na vsaj eno nenavadno. Pojasnil, za katera smo prosili Karmen Erjavec, nismo dobili.
V analizi Uporaba Twitterja v volilni kampanji za Evropski parlament maja 2014, ki je bila objavljena v reviji Javnost, je Karmen Erjavec pripravila prispevek z naslovom Slovenski novinarji in občinstva o uporabah Twitterja: med politično propagando in verodostojnejšim poročanjem. V njem trdi, da so bili »med volilno kampanjo za volitve v evropski parlament izvedeni intervjuji v fokusnih skupinah s 84 člani občinstva in poglobljeni intervjuji s 50 novinarji/uredniki vplivnih slovenskih medijev«.
Ker se sklicuje na tako veliko število intevjujev in ker se tudi časnik Delo uvršča med osrednje slovenske medije, smo postali pozorni na omenjeno analizo. V opisu metodologije avtorica natančneje navaja: »Intervjuvali smo dvajset novinarjev in trideset urednikov vplivnih slovenskih medijev, in sicer dva novinarja (po enega iz notranje- in zunanjepolitične redakcije) ter tri urednike (odgovornega urednika in področna urednika) osrednjega slovenskega časnika Delo ...« V resnici znotraj Delovega uredništva vsaj z odgovornim urednikom Dela pogovor zagotovo ni bil opravljen.
To je le en primer, ki ob novici o domnevnih nepravilnostih vzbuja določena vprašanja.
Po sledi denarja
Ker denar za raziskave v slovenski akademski sferi prihaja iz Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS), nas je zanimalo tudi, ali so na agenciji prijeli prijavo glede sumov ponarejanja oziroma prirejanja raziskovalnih del oziroma projektov na FDV. Na ARRS so nam odgovorili, da niso prejeli nobene takšne prijave. Tudi sicer proti Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja oziroma koga izmed tam zaposlenih doslej še niso vodili kakršnih koli postopkov. So pa bili opozorjeni na »nenamensko porabo sredstev in arbitrarno delitev ur«. Informacije o tem bomo objavili jutri.
