Učna pomoč: Dopoldne lahko, popoldne pa ne več

Ljubljana – Ali lahko učitelj, ki dopoldne otroka z odločbo, da ima posebne potrebe, uči matematiko, popoldne istemu otroku nudi učno pomoč kot del dodatne strokovne pomoči? Po pravilniku ne. To lahko počnejo le tisti učitelji, ki so se za to posebej izobrazili. Ravnatelji pravijo, da gre spet za zaslužkarstvo; tokrat fakultet, ki izvajajo takšna izobraževanja.

O učni pomoči kot eni od treh oblik dodatne strokovne pomoči otrokom z odločbami – to izvajajo učitelji osnovnih šol (OŠ) kot dodatno delo in so zanj plačani 11,94 evra na izvedeno uro – se je veliko govorilo, ko je nekdanja šolska ministrica Stanka Setnikar Cankar začasno ukinila njeno financiranje. Takrat je šolam z okrožnico naročila, naj ure učne pomoči prerazporedijo med siceršnje delovne obveznosti učiteljev.

Prisesani na osnovne šole

A ko so na eni od šol s prerazporeditvijo ur seznanili pristojno ministrstvo, so izvedeli, da tega niso storili v skladu s pravilnikom o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole. Ta namreč določa, da lahko učno pomoč izvaja le učitelj, ki je končal magistrski študijski program druge stopnje inkluzivna pedagogika oziroma učitelj, ki je opravil študijski program izpopolnjevanja za učitelje za dodatno strokovno pomoč.

Pravilnik je začel veljati leta 2012, toda ravnatelji so na to določbo posebej postali pozorni letos. Zdaj ogorčeni opozarjajo, da je v ozadju zopet zaslužkarstvo tistih, ki so se »prisesali« na osnovne šole, v tem primeru fakultet, ki izvajata tovrstna izobraževanja. Podobno, pravijo, velja pri učiteljih angleščine, ki brez ustrezne dodatne izobrazbe ne morejo učiti otrok v prvi triadi.

Izobraževanje stane

Na ministrstvu odgovarjajo, da že od leta 2003 velja, da je lahko učitelj za dodatno strokovno pomoč, kdor je opravil študijski program izpopolnjevanja za učitelja strokovne pomoči. »To je bilo dogovorjeno na pobudo strokovnjakov za delo z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami ob uveljavljanju inkluzivne paradigme. V okviru tega programa učitelji pridobijo dodatna, specifična znanja in kompetence za delo z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami.«

Študijski program izvaja ljubljanska pedagoška fakulteta in traja eno študijsko leto. »Ministrstvo ga sofinancira od šolskega leta 2005/06. Takrat je posameznim učiteljem sofinanciralo 75 odstotkov šolnine. V letu 2013/14 je ministrstvo sofinanciralo polovico oziroma 978,79 evra. Šolnina je znašala 1957,58 evra. Poleg tega je ministrstvo objavilo tudi javni razpis študijskih pomoči, s katerim je lahko posamezni učitelj pridobil še 25 odstotkov povračila šolnine, to je 489,40 evra. Prijavilo se je 25 učiteljev.«

Ustrezna je tudi izobrazba inkluzivnega pedagoga, ki jo izvajajo na pedagoški fakulteti v Kopru. »Izobraževanje stane 1900 evrov in traja dve leti. Ure učne pomoči lahko opravijo učitelji ali zunanji strokovni delavci, ki izpolnjujejo s predpisi določene pogoje, ampak to je pa zopet enako,« pravi Zlatka Vlasta Zgonc, ravnateljica Osnovne šole n. h. Maksa Pečarja.

Premalo usposobljenih

Ker je otrok s posebnimi potrebami vsako leto več, se v šolah vse pogosteje soočajo s težavami, kako naj jim pomagajo, da bodo delovali v skladu s pravilnikom, saj nimajo zadostnega števila ustrezno usposobljenih učiteljev. Zgodi se tudi, da učiteljico izobrazijo, a gre ta potem na porodniški dopust, zato morajo izobraziti še eno.

»Na naši šoli smo imeli nekoč zaposlenih 108 strokovnih delavcev, zdaj jih imamo le še 97. Po eni strani od nas pričakujejo, da bomo zmanjševali število zaposlenih na račun večine otrok, po drugi strani pa povečujejo število ur za dodatno strokovno pomoč,« dodaja Zlatka Vlasta Zgonc.