Tiskane izdaje
Ljubljana – Je uvedba vajeništva pravi odgovor na vprašanje, kaj izbrati, da bo šolska pot mlade na koncu pripeljala do delovnega mesta? Gospodarstveniki že dalj časa opozarjajo, da za marsikateri poklic ni ljudi, ki bi ga znali opravljati. Uvedbo vajeništva podpirajo tudi sindikati, a do predloga zakona so zadržani.
Po predlogu zakona o vajeništvu, ki bo v javni razpravi do 19. avgusta, so vajenci šolarji, ki se usposabljajo pri delodajalcu.
Vajeništvo smo v Sloveniji že poznali in po besedah gospodarstvenikov ga potrebujemo, saj imajo dijaki absolutno premalo praktičnega znanja. V srednji šoli, denimo v programu strojništvo, imajo le 8 tednov praktičnega usposabljanja, v poklicnih šolah, na primer v programu oblikovalec kovin, pa 24 tednov. V poklicnih šolah je šele v zadnjem letniku možno praktično usposabljanje, ki traja 18 tednov.
Tudi sindikati se strinjajo, da vajeništvo potrebujemo, toda prepričani so, da je predlog zakona pisan po željah delodajalcev. Čeprav so ga na ministrstvu za izobraževanje začeli pripravljati že lani, je bil po njihovem mnenju pripravljen na vrat na nos in mimo socialnega dialoga, zato se bojijo, da bo daljše usposabljanje dijakov pri delodajalcih ustvarilo nove oblike prekarnega dela.
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) ob tem še posebej izpostavljajo, da po sedanjem predlogu dejstvo, da delodajalci vajencev niso dolžni zaposliti, opozarjajo pa tudi na pričakovanja, da bo sredstva za plačilo vajeništva zagotovila država. Ta so po njihovem mnenju nerealna.
Vajenci ne bodo izkoriščani
Delodajalci menijo drugače. »Delodajalec, ki bo vlagal v vajenca, bo najbrž naredil vse, da bo ta pri njem tudi ostal in da bo rastel skupaj s podjetjem. Morda se dijak po koncu šolanja ne bo hotel zaposliti pri njem,« pravi Tina Menard iz podjetja ebm-papst Slovenija.
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pojasnjujejo, da bodo delodajalci, ki bodo zagotovili vajeniško mesto in mentorja, odgovorni, da bodo vajenci uspešno opravili vmesni preizkus in zaključni izpit. »To je zelo velika odgovornost. Neresno je govoriti, da bodo vajenci izkoriščani,« pravi Tajda Pelicon iz GZS.
Tisti med njimi, ki sodelujejo v razpravi o predlogu zakona, se, kot pravi, zavzemajo, da bi stroške vajeništva enakovredno razdelili.
»Zagotoviti bodo morali tudi nadomestilo za prehrano med delom in zaščitna sredstva. Treba se bo še dogovoriti, kdo bo poskrbel za njihovo plačilo. Vajencem in njihovim družinam bo treba tudi zagotoviti, da ti prihodki ne bodo vplivali na druge socialne transferje, saj si ne želimo, da bi odvrnili mlade iz socialno šibkejših okolij.«
Za povečavo kliknite na fotografijo.
Tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) menijo, da vajenci ne bodo izkoriščani, saj niso v klasičnem delovnem procesu, ampak se izobražujejo z delom. Vsi obrtni poklici so deficitarni, pravijo in zatrjujejo, da mali delodajalci nikoli niso bili izkoriščevalci. Strinjajo se, da morajo vajenci za opravljeno delo dobiti nagrado, vendar naj bo ta fiksna ter določena v nominalnem znesku in ne v odstotkih minimalne plače, saj ne gre za delo, ampak izobraževanje.
Pravice zaposlenih,
»Tako vajenec kot dijak morata ob zaključku imeti enak izobrazbeni standard,« pa ob tem opozarja predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Fani Al-Mansour, ki ima na predlog zakona, podobno kot sindikati, kar nekaj pripomb. Predvsem, pravi, iz njega ni razvidna vloga Centra za poklicno in strokovno izobraževanje (CPI), ki se ukvarja s spremembami poklicnih standardov in pripravlja programe izobraževanja, medtem ko imajo zbornice preveliko vlogo in posegajo tudi na področje CPI oziroma šol.
Kljub temu meni, da je vsaj ena od bojazni sindikatov odveč. V Sviz namreč opozarjajo, da je treba razmisliti, kako bo uvedba vajeništva vplivala na zaposlitev učiteljev praktičnega pouka in strokovno-teoretičnih predmetov ter organizatorjev praktičnega usposabljanja z delom. »Vajenci bodo morali v šoli usvojiti še veliko strokovnih vsebin, zato se ni bati za službe učiteljev,« trdi Fani Al-Mansour.
Za povečavo kliknite na fotografijo.
Zadostno število delodajalcev
Delodajalci in šolniki opozarjajo še na en izziv, ki ga bo moral razrešiti predlog zakona: kako poskrbeti, da bo v podjetjih dovolj usposobljenih mentorjev in da v prihodnosti ne bo zmanjkalo delodajalskih podjetij. »Mentorji bodo vajence morali spremljati poleg svojega rednega dela,« denimo poudarja Tina Menard.
Ravnateljica Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje, Mateja Klemenčič, pa se boji, da bi z vajeniškim sistemom poklicno usposabljanje zagotovili le peščici mladih, in še to le prvo, drugo ali največ tretje leto. Zatem bo nemara zmanjkalo delodajalcev, ki bi še lahko zaposlovali in vzgajali svoj kader.
»Dijaki naj bi se do konca srednje šole razvili v odgovorne ljudi, ki so sposobni preudarno odločati o življenjski in poklicni karieri. To je zahteven cilj, ki ga lahko razvijajo le strokovno in pedagoško usposobljeni učitelji, motivirani, da se nekaj ur na dan razdajajo za dijake. Le pestrost predmetnikov omogoča kompleksen razvoj dijakov«, meni ravnateljica, ki opozarja še na eno vlogo šole – veliko družin je v hudih stiskah, zato je vse več dijakov, za katere je šola kot drugi dom, in ki vsaj v šoli dobijo en topel obrok na dan.
Tudi na to bodo morali misliti delodajalci, ki bodo želeli sprejeti vajence.
