Zaradi anomalij učitelji niso obravnavani enako

Delovno obveznost bi morala urediti vlada in sindikat, a pripravljenosti za iskanje rešitev doslej ni bilo.

Wed, 27.01.2016, 15:18

Ljubljana − Računsko sodišče je neprijetna ustanova. Marsikomu je že stopilo na prste. Ponavadi je sindikat šolnikov njihovim pozivom za ureditev sistemskih pomanjkljivosti prikimaval. Tokrat je drugače.

Računsko sodišče se je obregnilo ob ureditev delovne obveznosti učiteljev v osnovnih šolah. Med drugim je ugotovilo, da ministrstvo za šolstvo več let ni jasno določilo del, ki spadajo v redno delovno obveznost učiteljev. Definirana je učna obveznost, toda delovna obveznost v preostalem delu časa, to je najmanj 21 ur na teden, je popolnoma nejasna.

Pomenljivi sta še najmanj dve ugotovitvi: da dodatna strokovna pomoč učencem s posebnimi potrebami po mnenju sodišča spada v redno delovno obveznost in da v predpisih ni podlage, da bi se ura učne obveznosti, ki je izražena v 45 minutah, v okviru tedenskega polnega delovnega časa upoštevala v obsegu 60 minut.

Redna ali dodatna obveznost

Oboje je bilo aktualno lani pozimi, ko je morala tedanja ministrica Stanka Setnikar Cankar varčevati in je zato začasno ustavila financiranje učne pomoči. Ukrep je razjezil tako civilno družbo, ki je opozarjala na nedopustnost varčevanja pri otrocih, kot učitelje, ki so ponekod celo začasno ustavili njeno izvajanje, ker za svoje delo niso dobili plačila. Ministrica je kasneje pojasnila, da so ji ukrep predlagali strokovni sodelavci, a je odgovornost za njegov polom prevzela nase in se mu potem odpovedala. Učitelji so tedaj zatrjevali, da jim resda po neformalnem dogovoru za vsako šolsko uro, ki jo preživijo v razredu, pripada še šolska ura (45 minut) priprave nanjo. Za ure v razredu in priprave nanje tako porabijo približno triintrideset (60-minutnih) ur. Vsak teden jim ostane še sedem ur, ki jih zapolnijo z drugim delom; kaj to je, sicer ni natančno opredeljeno, vendar učna pomoč po njihovem prepričanju ne spada vanj.

Brez predloga rešitve

V Sloveniji tako ni dveh šol, ki bi imele delovno obveznost enako urejeno. To med zaposlenimi povzroča napetost in pritiske na vodstva šol, po zatrjevanju učiteljev pa tudi obratno. Ravnatelji so, kot pravijo, vrsto let opozarjali, da potrebujejo enotna navodila, ki pa jih morata uskladiti predvsem dva partnerja, to sta vlada in sindikat, seveda z njihovim sodelovanjem.

V sindikatu, kjer so ob poročilih računskega sodišča doslej zastopali stališče, da je treba spoštovati ugotovitve pristojnih institucij, so se na tokratno poročilo odzvali bolj kritično. Po dostopnih informacijah predlogov rešitve še niso pripravili. Predsednica sindikata Jelka Velički pravi, da se bodo aktivno vključili v razpravo, ko bo ministrstvo pripravilo predlog za učinkovitejšo ureditev delovne obveznosti.

Ministrstvo mora sicer v prihodnjih mesecih predložiti odzivno poročilo z načrtom aktivnosti. Skupino za pripravo načrta so že imenovali. Imenovali bodo tudi skupino za reševanje strokovnih vprašanj, povezanih z dilemami, ki jih je izpostavilo računsko sodišče, na primer s pripravo meril in kriterijev, so sporočili z ministrstva. Ta vprašanja bodo reševali s sindikatom in združenjem ravnateljev.

Po besedah Gregorja Pečana, predsednika združenja ravnateljev, so pristojni doslej vedno odgovarjali, da je »drugo delo«, ki ga mora učitelj opravljati v okviru svoje 40-urne delovne obveznosti, jasno opredeljeno v zakonodaji. »Nerodno je le, da ni časovnega okvira za posamezna dela. Tu je bil večni odgovor, da je to avtonomna pristojnost ravnatelja. Delovni inšpektorji so pregledovali načine evidentiranja in opozarjali ravnatelje, kako naj bi bile stvari urejene, a ne na podlagi podzakonskih aktov, ampak večinoma na podlagi internih dogovorov na inšpektoratu. Šele sedanja ekipa na ministrstvu kaže željo po ureditvi te anomalije, ki povzroča resnično neenako obravnavo učiteljev po različnih šolah.«

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je v kritičnem odzivu na poročilo računskega sodišča opozoril, da so nekatere domneve sodišča napačne in temeljijo na nerazumevanju narave učiteljskega dela. Opozoril je, na primer, da pouk ni enakovreden drugemu delu, kot meni sodišče. Pri tem pa se je strinjal, da bo treba drugo delo opredeliti, a le v pavšalnih okvirjih. Podrobnemu opredeljevanju količine za posamezna opravila v sindikatu nasprotujejo. »Vse nikoli ne bo merljivo v časovnih enotah,« pravi Jelka Velički, ki se boji, da bi osemurna navzočnost učiteljev na šoli pomenila, da bodo postali uradniki, ki bodo ob določeni uri zaprli šolska vrata.

Povezane novice

Dileme ni več, denar za učno pomoč je zagotovljen
30. January ob 06:00
Med letom so učitelji bolj obremenjeni, zato da so poleti prosti. Za priprave porabijo enajst ur na teden, ostane jih še sedem.
Prijavi sovražni govor