Zaženi se: Kako omejiti oglaševanje v javnem prostoru?

Kljub temu oglasi zasedajo fizični in simbolni prostor − pogosto brez naše zavestne privolitve. Da bi omejili kolonizacijo javnega prostora, je skupina študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje že leta 2012 osnovala iniciativo Plakatopolis. Skupina je v zadnjem času, po incidentu z uničenjem žepnega parka na križišču Resljeve in Trubarjeve ulice, ponovno aktivna.

Zakaj so plakati sploh problem?

Čezmerno zunanje oglaševanje v Ljubljani ima lahko več resnih posledic, v svojem diplomskem delu opaža Kaja Kisilak, ena od pobudnic Plakatopolisa. Največja je enosmerno komuniciranje v javnem prostoru, ki si ga s plakati lahko privoščijo le tisti z dovolj kapitala. Namesto da bi javni prostor služil kot polje razprave in dialoga, imajo v zdajšnji ureditvi pravico do glasu le tisti, ki za to plačajo. Dialog z mestnim oglaševanjem ni mogoč, saj je poseg v oglasne površine kazniv.

Očiten je tudi poseg plakatov v vizualno podobo mesta, poseg v kulturno dediščino in krajinsko arhitekturo. Najbolj boleč primer so prav oglasi na (zaščitenih) kozolcih. Poleg tega je zunanje oglaševanje v času digitalizacije postalo precej neučinkovito, ta oblika oglaševanja pa je zaradi visoke količine odpadnega materiala neprimerna tudi za okolje.

Komercialno zunanje oglaševanje, ki se je v Sloveniji pojavilo šele po osamosvojitvi, je bilo slabo regulirano. Urejanje postavljanja veleplakatov se je v Ljubljani tako začelo prvič šele leta 1999. Od takrat so pogoje za oglaševanje večkrat spremenili, a vsakokrat tako, da so dovoljevali izjeme.

Foto: arhiv Plakatopolisa

Kaj počne občina, kaj država in kaj civilna družba?

Društvo arhitektov Ljubljana in sopodpisniki, med katerimi sta Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani in Zavod za varstvo kulturne dediščine, so junija vladi in predstavnikom občin poslali apel za omejitev oglaševanja v javnem prostoru. Do danes so prejeli le odgovor ministrstva za infrastrukturo, ki se z apelom večinoma strinja, a ugotavlja, da ima zakonodajalec zvezane roke.

Dnevnik je poročal, da bo Mestna občina Ljubljana poostrila nadzor nad nelegalnimi plakatnimi površinami, a le nad tistimi, ki nimajo zazidanih temeljev. Po drugi strani odlok mestne občine o oglaševanju ne velja za oglasna mesta, postavljena v okviru projekta Bicikelj, ki je plod javno-zasebnega partnerstva občine in Europlakata, največjega ponudnika oglasnega prostora v Sloveniji.

Inštitut za politike prostora je podal prijavo proti plakatom, postavljenim na nelegalno in neaktivno gradbišče med Resljevo in Trubarjevo, a od državnega inšpektorata že skoraj dva meseca niso prejeli odgovora.

Foto: arhiv Plakatopolisa

Kaj počne Plakatopolis?

Plakatopolis je nastal z enim ciljem: opozarja na količino oglasnih površin in razvija pogovor o njih. Tako hoče doseči kritično maso ljudi, ki jih trenutno stanje moti. Večini Ljubljančanov se količina oglasnega prostora pogosto ne zdi problematična ali pa je sploh ne opazijo. Po pogovoru o tej temi pa sogovorniki pogosto priznajo, da jih je začela množičnost mestnega oglaševanja motiti in jo pogosteje opazijo.

Člani Plakatopolisa debato razvijajo prek različnih orodij. Organizirali so okroglo mizo in razstavo, naredili spletno stran, na kateri so objavili tudi zemljevid vseh oglasnih mest v Ljubljani, trenutno pa so najbolj aktivni na svoji facebook strani. Načrtujejo še prijave ilegalnih plakatnih mest pristojnim inšpektoratom, nove pogovore in okrogle mize ter intervencije v javnem prostoru.

Pobudo so včeraj predstavili na posvetu Pozor, javni prostor!, kjer so se sodelujoči strinjali, da je neregulirano plakatiranje povezano z drugimi težavami, s katerimi se sooča urejanje prostora v Sloveniji. Plakati, od katerih ima korist le ozka skupina ljudi, so lahko dober začetek za spreminjanje širših prostorskih problematik. Člani Plakatopolisa vse zainteresirane vabijo, da se jim pridružijo.

***

Pri organizaciji civilne iniciative vam lahko pomaga Vodič po birokraciji (VOBI), ki nastaja pod okriljem Zavoda Bunker.