Tiskane izdaje
Minilo je približno leto in pol, odkar je italijansko mesto Bologna sprejelo nov občinski pravilnik. To sicer ne bi bilo nič posebnega, če ne bi novi pravilnik natančno (in zelo konkretno) urejal področja, ki se je do tedaj pojavljalo predvsem v akademski literaturi in aktivističnih krogih. Mesto je namreč sprejelo »Pravilnik o sodelovanju med prebivalci in občino za skrb in regeneracijo urbanega skupnega dobra.«
V Sloveniji projekti, kot je Vodič po birokraciji, pomagajo posameznikom in skupinam, da se aktivneje vključijo v družbeno, kulturno in politično življenje. Kljub temu pa zgolj dobro poznavanje pravil pogosto ni dovolj, da bi se posamezniki opogumili za akcijo, ki bi prispevala k skupnemu dobru. Medtem ko slovenski predpisi iniciative večinoma omejujejo, je novi bolonjski pravilnik usmerjen v prepoznavanje, spodbujanje in povezovanje ljudi, ki se želijo družbeno angažirati.
Mesto in prebivalci delujejo skupaj
Kot opaža avtor in aktivist David Bollier, ima Bologna dolgo kulturno zgodovino decentralizacije politične oblasti in spodbujanja aktivne državljanske participacije. Tokrat so vzpostavili pionirski pravilnik, ki prepoznava njegove prebivalce in njihove iniciative kot pomembne gradnike mesta. Mestna oblast pa je razumljena kot podlaga in infrastruktura za različne samoorganizirane dejavnosti, ki pripomorejo k boljšemu skupnemu življenju.
Pravilnik urbano skupno dobro definira kot oprijemljive, neoprijemljive in digitalne dobrine, ki jih mesto in prebivalci prepoznajo kot pomembne za individualno in kolektivno blaginjo. Za takšne dobrine se aktivirajo tako prebivalci in občina in z delitvijo odgovornosti za njihovo skrb in regeneracijo izboljšajo kolektivno ugodje. V praksi to večinoma pomeni, da občani sodelujejo z mestom pri skrbi za zgradbe, upravljanju in prenovi javnih prostorov in javno dostopnih prostorov v zasebni lasti, poleg tega pa se je mesto zavezalo, da bo aktivno podpiralo in promoviralo socialne inovacije, kolaborativne storitve, urbano kreativnost in digitalne inovacije.
Kako iniciativam pomaga mesto?
V Bologni osnovo za sodelovanje med mestom in »aktivnimi državljani« predstavlja pogodba o sodelovanju. V njej obe strani določita, kakšna bo izvedena akcija, kdaj in kje bo izvedena, kako bo uporabljeno skupno dobro, kako bo mesto podprlo akcijo ter kakšne so obveznosti vseh vpletenih.
Mesto sodelovanje aktivnih občanov za skupno dobro podpira na različne načine: izvzeti so plačila pristojbin in lokalnih davkov, za svoje aktivnosti lahko uporabljajo občinske zgradbe, občina jim lahko zagotovi materiale in zaščitno opremo za izvedbo akcije, jim pomaga pri načrtovanju in s finančnimi prispevki krije stroške za izvedbo akcije.
Medtem ko pravilnik spodbuja iniciative, da za svojo akcijo zbirajo dodatna finančna sredstva, po drugi strani prepoveduje, da bi občina s plačami pokrila delo udeležencev akcije, ki mora biti prostovoljno. Ena od najbolj zanimivih oblik pomoči, opredeljenih v pravilniku, je administrativna: možne so poenostavitve dokumentov, časovno krajšanje postopkov in novi načini izmenjave informacij in dokumentacije med občino in prebivalci.
Sodelovanje − od inovacije do tradicije
V enem letu je pakt o sodelovanju z mestom podpisalo več kot sto iniciativ. Med njimi so sosedske iniciative, neprofitne organizacije za pomoč deprivilegiranim otrokom, solidarnostne in protirasistične organizacije. Zdi se, da je pravilnik okrepil in povečal vlogo nevladnih organizacij.
Po drugi strani je pravilnik dodaten korak k marketinškemu znamčenju Bologne kot »mesta sodelovanja«. Pravilnik del skrbi za javni prostor in skupno dobro zdaj prepušča v skrb občanom, kar ima lahko tako pozitivne kot tudi nekatere negativne posledice. Poleg tega se mesto še vedno odloči, pri katerih projektih bo sodelovalo in pri katerih ne. Preučiti bi bilo treba, kako novi pravilnik učinkuje na tiste najbolj ohlapno organizirane iniciative, ki imajo morda težavo že s tem, da kdorkoli v imenu iniciative podpiše pogodbo z mestom.
Kljub temu je novi bolonjski pravilnik pogumen dokument, ki kaže na odprtost mestnih oblasti za nove pristope v upravljanju mesta, njegovih prostorov in dobrin. Moč in vloga samoniklih inicativ sta se v Sloveniji močno okrepili. Kljub temu je uradna podpora tem pobudam nesistematizirana, pogosto pa oblasti pobude preprosto ignorirajo. Čas je, da se za podoben korak opogumi katera od slovenskih občin, se zgleduje po Bologni in aktivno stopi občanom naproti.
***
Pri organizaciji civilne iniciative vam lahko pomaga Vodič po birokraciji (VOBI), ki nastaja pod okriljem Zavoda Bunker.
Zala Velkavrh je članica društva Prostorož in skupaj z Gregorjem Berkopcem soavtorica projekta VOBI.
