Zaženi se: Rakova Jelša skozi oči njenih prebivalcev

In zakaj je komunikacija med javnimi akterji in tamkajšnjimi prebivalci ključna pri uspešnem prostorskem razvoju.

tor, 14.11.2017, 10:00

Vodnik po javnem prostoru

Nasvete za lažje navigiranje po javnem prostoru lahko vsak tretji torek ob 10. uri prebirate na naši spletni strani v rubriki Zaženi se.

Obenem ne spreglejte rubrik Pravo za vse, ki pomaga ljudem pri soočanju s pravnimi problemi, ter Varni na internetu, ki ozavešča o nevarnostih na spletu.

Rakova Jelša, samoniklo naselje na južnem robu prestolnice, je neformalno nastajalo od druge polovice 20. stoletja. Soseska bo v prihodnjih letih deležna dveh večjih investicij Javnega stanovanjskega sklada MOL, ki namerava na območjih graditi skupno nekaj manj kot 300 stanovanjskih enot. Te naj bi med drugim obsegale neprofitna stanovanja in stanovanja za mlade, del prostora pa bi bil namenjen gradnji pilotne stanovanjske zadruge.

Novi projekti Javnega stanovanjskega sklada MOL nudijo priložnost za dolgo pogrešano proaktivno vključitev v prostorske strategije občine in odmik od problematiziranja samograditeljskih praks.

Poleg pozitivnih vidikov, ki jih prineseta stanovanjska gradnja in osnovno komunalno urejanje območja, v stanovanjski zadrugi Zadrugator gradbeni projekt vidimo tudi kot priložnost oživitve mestne soseske in izboljšanja kakovosti bivanja vseh, tako sedanjih kot tudi bodočih stanovalcev. Ob zavedanju pomena participativnih procesov prostorskega načrtovanja smo v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede v Ljubljani, Javnim stanovanjskih skladom MOL in Inštitutom za politike prostora letošnje poletje posvetili raziskovanju značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti bivanja v Rakovi Jelši, s poudarkom na komunikaciji s tamkajšnjimi prebivalci.

Prejšnje analize območja, statistični podatki, urbanistična analiza in rezultati poglobljenih anketnih vprašalnikov kažejo ob očitno neurejeni komunalni infrastrukturi tudi na potrebo po zelenih javnih površinah, skupnostnem večnamenskem prostoru srečevanja, otroškem igrišču in storitvenih dejavnostih (postaja LPP, trgovina, bankomat, vrtec itd.). Našteto bi bilo lahko vključeno v načrtovanje stanovanjskih sklopov na omenjenih zemljiščih, saj bi nove zgradbe nudile javne površine za vse ter zagotovile prostor različnim storitvenim dejavnostim.

Ob potrebi po otipljivih prostorskih spremembah, ki jih navajajo prebivalci, je bilo zaznati tudi precej nezaupanja do oblasti in formalnih akterjev prostorskega načrtovanja. Prebivalci so velikokrat navajali, da o spremembah prostorskih aktov niso seznanjeni ter da z občino slabo komunicirajo. V svetu Četrtni skupnosti Trnovo, kateri Rakova Jelša pripada, nima nihče prebivališča v Rakovi jelši, kar pomeni, da je neposredna vez med četrtno skupnostjo in predelom otežena. Velika večina vprašanih tako ni bila seznanjena z načrtovano gradnjo, skope informacije o načrtih pa so do redkih prišle prek medijev ali govoric. Zaradi omejene komunikacije med občinskimi institucijami in prebivalci je to posledično izključeno tudi iz večine civilnih pobud in intervencij. Pomanjkanje informacij in občutek nemoči pri odločanju pa vodita v večje nezaupanje in posledično pasivnost ali različne neformalne oblike delovanja.


JSS MOL načrtuje pozidavo skupno treh parcel na Rakovi Jelši. Na južnejši (Rakova Jelša III) se še ureja poplavna varnost, na severni (Rakova Jelša I) se urejajo še cestna ureditev in parcelne meje, na srednji (Rakova Jelša II) pa je aritekturni natečaj že zaključen.

Skladen nadaljnji razvoj Rakove Jelše je možen le ob sodelovanju in vključevanju prebivalcev v postopke urbanističnega načrtovanja in tudi upravljanja prostora. Prebivalci Rakove Jelše, ki med drugim v raziskavi navajajo dobre medsosedske odnose, bi se morali povezati in aktivno vključiti v načrtovalske procese. Vendar pa uspešen participativen proces zahteva predvsem angažma akterjev z več znanja in moči pri odločanju o prostorskem razvoju.

Uspešno sodelovanje se prične s pravočasno in iskreno komunikacijo med vsemi deležniki, saj le tako novi gradbeni projekti ne bodo naleteli na odpor v soseski. Navsezadnje pa participacija nudi orodja uspešnejšega razvoja, ki bi upošteval tudi dosedanje pomanjkljivosti soseske in predvsem želje in potrebe tistih, katerih se bodo spremembe v prostoru tudi najbolj dotikale.

Celostno analizo je mogoče prebrati na naslovu Sociološko-urbanistična analiza Rakove Jelše.

Prijavi sovražni govor