Tiskane izdaje
Tovarna Rog, ustvarjalna platforma INDE, avtonomni coni ARGO in Metelkova so (bili) prostori, kamor kljub svoji ljubezni do digitalnega radi zahajamo tudi aktivisti Danes je nov dan. To so namreč prostori, kjer je mogoče slišati zanimivo glasbo in poglobljena predavanja, si ogledati nepredvidljive filme, sklepati trajna poznanstva in ustvarjati nove načine povezovanja kritično mislečih. To so prostori kolektivov, katerih člani prišleke učijo slovenskih besed, lačnim nudijo tople obroke, popotnikom izkazujejo solidarnost in gostoljubje, prezeble oblačijo, osamljene poslušajo, v primeru zdaj že bivše avtonomne cone Argo v Izoli pa priobalni pas tudi čistijo nevarnih odpadkov.
Na zatiranje in zapiranje alternativnih prostorov smo opozarjali že v letu 2013, ko smo objavili peticijo proti komercializaciji legendarnega ljubljanskega kluba K4. Tokrat se posvečamo koprskemu skvotu oziroma platformi INDE, ki jo, če se nekaj ne zgodi, čaka podobna zgodba kot zdaj zapečateni izolski skvot Argo. Stavbo propadlega podjetja Argoline v Izoli, ki stoji še iz časov fašistične oblasti in je pod spomeniškim varstvom, (občasno in striktno v okvirih svojega partikularnega poslanstva) upravlja DUTB oziroma tako imenovana slaba banka, ki je v državni lasti. Enako velja za koprski INDE.
Pobudnikom platforme INDE je uspelo združiti posameznike, ki so predvsem ustvarjalci, in ne potrošniki. Foto: Inde
Prazne prostore bivših invalidskih delavnic INDE so aktivisti zasedli oktobra 2014, še preden je njihov formalni upravitelj postal DUTB. Zdaj jih ta hoče do 30. 1. izseliti, saj želi območje očistiti azbesta in drugih odpadkov, prostore pa v duhu dobrega gospodarjenja prodati najboljšemu ponudniku. 7. februarja se izteče rok za zbiranje zavezujočih ponudb za nakup INDE, ki ga želi DUTB prodati za dva milijona evrov.
»Za DUTB ni pomembno, da je na nekem prostoru skupnost v dveh letih dokazala, da je v mestu križark in nakupovalnih središč iz destrukcije mogoče ustvariti skupnost.« Foto: Jaka Varmuž
Platforma INDE, ki deluje pod opečnato, in ne azbestno streho, je zaskvotane prostore sicer že očistila, pripčakuje pa čiščenje preostalih predelov bivše tovarne, kjer se najdejo tudi uporabljene igle in drugi odpadki. Indejanci se ne strinjajo z izselitvijo, ki jo od njih zaradi nevarnosti ob nenadni potrebi po čiščenju dolgo časa zapuščenega območja zdaj zahteva DUTB.
»Vsak je odgovoren zase in za prostor ...« Foto: Kim Shine
V primeru DUTB proti skvoterjem trčimo ob različno razumevanje javne in zasebne lastnine ter javnega interesa. DUTB upravlja, a si ne lasti, državno oziroma naše skupno premoženje. Toda naloga DUTB je upravljanje premoženja na način, ki omogoči odprodajo po najvišji možni ceni. To, da na nekem prostoru skupnost v dveh letih dokaže, da je v mestu križark in nakupovalnih središč iz destrukcije mogoče ustvariti skupnost, zanje ni pomembno. To namreč ni striktno domena DUTB oziroma katerega koli drugega specializiranega in posledično ozkogledega instituta upravljanja skupnega.
Pobudnikom platforme INDE je uspelo združiti posameznike, ki so predvsem ustvarjalci, in ne potrošniki. V času zategovanja pasu, ko država krepi stabilnost bank, in ne skupnosti, so dejavnosti, ki ne temeljijo na tržni logiki, vedno bolj izrinjene iz javnega prostora. Toda z javnim interesom se ne bi smelo le kalkulirati, kot to počnejo upravitelji. V javnem interesu je tudi prebuditev ustvarjalne skupnosti na Obali, za kar sta zaslužna predvsem Argo in platforma INDE, ki ji grozi odtegnitev prostora.
»Prostori, kakršni so na Obali, so namreč prostori, kjer je mogoče slišati zanimivo glasbo in poglobljena predavanja, si ogledati nepredvidljive filme ...« Foto: Mina Bulic
Zato z obiskom in javnim pritiskom ali pismom podprite platformo INDE, ki je v dveh letih gostila veliko dogodkov, posameznikov in skupin. Le malokje je v kratkem času vzbrstela tako dejavna skupnost. In škoda bi bilo, da bi pogosto ležerna Obala v kratkem času ostala brez obeh prostorov samonikle kulture, ki se upirata enoumju.
***
Avtorji so člani inštituta Danes je nov dan.
