Zaženi se: Zakaj na glasovanje?

Kaj se zgodi, če se v nedeljo udeležim referenduma? In kaj, če se ga ne?

čet, 17.12.2015, 10:00

V nedeljo bomo lahko na referendumu odločali o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Na tem mestu ne bomo razpravljali o tem, zakaj glasovati za izenačitev pravic istospolnih pri sklenitvi zakonske zveze. Če vas v izenačitev pravic niso prepričali lastni nazori in vrednote, želja po izenačitvi pravnih, socialnih in ekonomskih pravic ljudi, ne glede na to, koga imamo radi, dejstvo, da vsako leto vse več držav omogoča poroke istospolnih parov, ali dejstvo, da s poroko istospolnih parov heteroseksualni prav ničesar ne izgubijo, vas bomo tudi mi težko.

V vsakem primeru je nedopustno, da bo v nedeljo na referendumu večina odločala o pravici manjšin. Nad odločitvijo ustavnega sodišča smo lahko razočarani, vseeno pa smo zdaj soočeni z odločitvijo, ali naj se referenduma udeležimo ali ne. Predstavljamo nekaj možnih scenarijev:

A: Na referendum se mi ne da/grem v hribe/nedelje so za nadaljevanke in nogomet

Škoda, saj bo v nedeljo odlična priložnost, da s svojim glasom podprete strpno in demokratično prihodnost slovenske države. Z dobrim upravljanjem časa se da v nedeljo stisniti izlet v gore, družinsko kosilo, nedeljsko športno popoldne in petminutni obisk volišča. Podobno je s smučanjem, obiskom bolšjaka, delom na vrtu, kavicami, peko piškotov, ležanjem na kavču ob maratonu nove sezone najljubše nadaljevanke in drugimi nedeljskimi aktivnostmi.

B: Na referendum ne grem, ker bojkotiram slabo odločitev ustavnega sodišča

Z bojkotom referenduma − kot je pogosto napačno predstavljeno − zakona ne podpremo. Ravno nasprotno! Zakon bo sprejet, če bo v nedeljo zvečer glasov za več kot glasov proti. Bojkot referenduma ne izraža simbolnega nestrinjanja z ustavnim sodiščem. Visoki odstotki neudeležbe na volitvah so vse pogosteje interpretirani kot apatičnost volilnega telesa. Še več, neudeležba potencialno omogoča, da nasprotniki uveljavitve novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih lažje dosežejo svoj cilj.

C: Grem na referendum in bom glasoval ZA − ali s tem pomagam tudi nasprotnikom novele zakona?

Leta 2013 je bila sprejeta sprememba ustave. Uveden je bil institut tako imenovanega zavrnilnega kvoruma. To pomeni, da nimamo splošne zahtevane udeležbe za uspešnost referenduma, pač pa imamo 20-odstotno udeležbo celotnega volilnega telesa, ki je zahtevana zgolj in samo pri nasprotnikih. To pomeni, da z glasovanjem za nimamo prav nobenega vpliva na zahtevano udeležbo oziroma referendumski kvorum.

Referendumski ABC: Kaj konkretno vse to pomeni?

V nedeljo zvečer bodo prešteti vsi glasovi. Najprej bodo preverili, ali je glasov za več kot proti. Če bo glasov za več kot proti, je zakon potrjen in se uveljavi ne glede na to, kakšna je bila udeležba.

Da zakon pade, morata biti izpolnjena dva pogoja. Če bo glasov proti več kot glasov za, so nasprotniki izpolnili prvi pogoj. Nato pride na vrsto preverjanje zavrnilnega kvoruma. Glasov proti mora biti namreč nekaj več kot 343.000.

Enačba je torej preprosta: če je glasov za več kot glasov proti, se zakon v vsakem primeru uveljavi.

***

O tem, kako začeti zbiranje podpisov za zakonodajni referendum o kakšnem zakonu, si lahko več preberete na strani Vodiča po birokraciji VOBI. O tem, kako smo napačno predvidevali, da se nedeljski referendum ne bo zgodil, lahko več preberete tukaj.

Za pomoč pri pisanju članka se zahvaljujem pobudi Čas je ZA.

Zala Velkavrh je članica društva Prostorož in skupaj z Gregorjem Berkopcem soavtorica projekta VOBI.

Prijavi sovražni govor