Zdrav življenjski slog: Tek, drsanje, telovadba, vse je začasno obstalo

Ljubljana – Mnoge starše je te dni neprijetno presenetilo obvestilo iz šole. V njem so jim sporočili, da do preklica prekinjajo projekt Zdrav življenjski slog. »Če bomo projekt lahko nadaljevali, boste o tem pravočasno obveščeni.«

Učitelji, ki so izvajali projekt in pošiljali obvestilo, niso vedeli, kaj se je zgodilo. Povedati so vedeli le, da ministrstvo menda ni moglo pravočasno zagotoviti evropskih sredstev. Oziroma, kot je dejala ravnateljica mariborske OŠ Toneta Čufarja Špela Drstvenšek: »Zalomilo se je menda zato, ker je to prvi projekt iz nove evropske perspektive 2014–2020.«

Dodatne ure športa

Zdrav življenjski slog v najširšem pomenu besede vključuje zdravo prehrano s sredozemsko dieto, telesno aktivnost, trening uma oziroma umovadbo (reševanje križank, anagramov, rebusov in izobraževanje v najširšem pomenu skupaj z učenjem tujega jezika in glasbila), socialno angažiranost, primerno spanje in – kar je prav tako pomembno tudi za šolarje, ne le za zaposlene, čeprav se tega ne zavedamo dovolj – spopadanje z vsakdanjim stresom in s trpinčenjem.

V šolah pa je to bil projekt zavoda za šport Planica, ki je otroke od 6. do 15. leta navajal na zdrav življenjski slog z dodatnimi športnimi aktivnostmi. Osredotočen je bil na dodatne ure telovadbe med tednom in ponekod tudi na druge športne aktivnosti. Učenci so tako nekaj sobot na leto brezplačno opravili trening teka, poskusili drsati in jahati in se seznaniti z manj znanimi športi, za katere med rednimi učnimi urami ponavadi zmanjka časa.

Dragocena prednost je bila, da je projekt, denimo ure drsanja, omogočil tudi tistim otrokom, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin in ki sicer nikoli ne bi stopili na drsalke.

Prizadevanje za bolj zdrav življenjski slog otrok je še toliko bolj pomembno v času, ko strokovnjaki vedno znova opozarjajo, da se otroci premalo gibljejo in da so na primer dekleta danes precej manj zmogljiva, kot so bila leta 1990.

Za gibanje zmanjka časa

Zakaj se otroci premalo gibljejo? Vzrokov je več. Včasih so domov prihajali ob enih ali dveh popoldne in imeli potem še dovolj časa za domačo nalogo, igro in kakšno dejavnost. Danes so mnogi do petega razreda v podaljšanem bivanju. Domov pridejo ob štirih, nekateri šele ob pol šestih. Če imajo na urniku še trening ali glasbeno šolo, jim do odhoda v posteljo ostaneta ura ali dve. Za družino je precej lažje, če v tistem času ostanejo doma, čeprav za računalnikom, kakor da odidejo na dvorišče ali igrišče. Tja bi jih morali – najmanj do tretjega razreda – pospremiti starši, ki bi popoldne raje obsedeli na kavču. Večji otroci pa se sami ne odpravijo ven, če na takšno ulično potepanje niso navajeni od malega. Po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) bi se morali otroci in mladi gibati najmanj uro do dve na dan. V Sloveniji pa je telesno dejavnih le dobrih 18 odstotkov mladostnikov.

Pet milijonov evrov

Kje oziroma kaj se je zalomilo, da je bil tako dragocen projekt začasno zaustavljen, ne pove nihče. Učitelji upajo, da se bo nadaljeval marca. Z direktorata za šport na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so sporočili, da se je po dobrih petih letih izvajanja konec novembra končal, saj se je končalo tudi programsko obdobje 2007–2013, ki je omogočalo njegovo sofinanciranje.

V programskem obdobju 2014–2020 naj bi se projekt nadaljeval. Vlada je oktobra odobrila pet milijonov evrov za njegovo izvajanje v prihodnjih dveh letih. »Pričakujemo, da bo program Zdrav življenjski slog 2015–2017 organ upravljanja – Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko – potrdil v drugi polovici decembra 2015. To bo omogočilo sklenitev pogodbe med ministrstvom in Zavodom za šport RS Planica, ki bo objavil javni razpis. Z odločbo organa upravljanja – SVRK – bodo dokončno potrjeni program Zdrav življenjski slog in tudi vsi razpisni elementi,« pravijo na direktoratu in dodajajo: »Na ministrstvu se zavedamo številnih pozitivnih učinkov programa, zato vse aktivnosti, povezane s programom, obravnavamo prioritetno, da bi bilo vmesno obdobje čim krajše.«

Delo na zalogo

Do takrat so na nekaterih šolah projekt zamrznili, na drugih pa ga bodo izvajali na »zalogo«. »Po zagotovilu pristojnih na ministrstvu in na zavodu za šport Planica, da se bodo sredstva za njegovo izvajanje lahko pridobila za nazaj, torej od 1. decembra 2015, če bodo uspešni na razpisu, ta pa bo predvidoma še ta mesec, so nekateri izvajalci projekt podaljšali za tri mesece in ga bodo začasno financirali z lastnimi sredstvi,« pojasnjuje ravnateljica Špela Drstvenšek.

Šole so se za to odločile zaradi pozitivnih učinkov programa. Sleherni učenec na šoli je imel možnost dveh dodatnih ur športa, kar je, kot pravi ravnateljica, pri današnjem načinu življenja zelo pomembno. »Ravno zato smo bili ravnatelji, strokovni delavci in starši še toliko bolj presenečeni in razočarani, da se je postopek razpisa tako zavlekel. In še enkrat smo bili ravnatelji postavljeni pred odločitve, ki bi morale biti urejene na ravni države, pa niso.«

Zaradi začasne prekinitve projekta so ogrožene tudi delovna mesta učiteljev. Od 1. decembra 2015 so brezposelni učitelji na tistih šolah, kjer projekta ne izvajajo v lastni izvedbi. »Podatka, koliko je teh učiteljev, nimam. Doslej je bilo pri tem projektu zaposlenih 133 strokovnih delavcev, predvsem profesorjev športa.«