Tiskane izdaje
Železnica je tako pomembno posegla v življenje, da se zrcali tako rekoč v vseh fasetah tega čudovitega kristala - tako v likovni umetnosti kot v beletristiki in poeziji, da, celo na znamkah in - bankovcih. Na bankovcih?
Človek bi menil, da je to prej izjema, redka izjema, kot pravilo. Vendar smo se v Železniškem muzeju Slovenskih železnic, odkar nam je ta tematika pritegnila pozornost, prepričali o nasprotnem.
Ko smo presenečeni spoznali, da se Hermes oziroma Merkur na čudovitem bankovcu iz časa Kraljevine SHS-CXC pri svojem stremljenju opira na kolo lokomotive, smo zbirateljsko pozornost posvetili tudi temu področju. Ozrli smo se po svetu. Zanimalo nas je, kolikokrat se železnica pojavlja na bankovcih, ne nujno zgolj v prvem planu, ampak tudi v ozadju, kot podporni motiv za oris vzdušja.
Zbirka »železniških« bankovcev se nam je sčasoma razrasla na več kot 150 primerkov.
Bankovec SHS-CXC za 10 din iz leta 1920, izdelek American Banknote Company. Zaradi svoje lepote se pojavlja v reprezentativni vlogi na ovitkih številnih katalogov bankovcev, namenjenih numizmatikom. Foto: Mladen Bogić
Če je železnica že v dvajsetih letih veljala za gibalo gospodarstva, je morala to biti še toliko bolj po 2. svetovni vojni, v obdobju »socialistične obnove«. In res je bil kratek čas v obtoku bankovec s socrealističnim motivom ključavničarjev, ki si dajejo opravka ob kolesju parne lokomotive.
Bankovec za 100 din iz leta 1953. Kot specimen je bil natisnjen že leta 1949, vendar ni prišel v obtok. Foto: Mladen Bogić
Raziskovali smo naprej in ugotovili, da je bil leta 1953 pripravljen še en »železniški« bankovec z na moč socrealistično tematiko, ki pa nikoli ni prišel v promet:
Na tisočaku iz leta 1953, ki ni prišel v obtok, so razen zidarja upodobljeni tudi graditelji, ki potiskajo jamske tirne vozičke, v ozadju pa je videti parno lokomotivo med vožnjo. Foto: Mladen Bogić
Sploh pa smo ugotovili, da je bi že leta 1946 vpeljan bankovec z »železniško« tematiko, na katerem je za rudarjem videti jamski tirni voziček, hunt:
»Železniški« bankovec za 50 din iz leta 1946 - tudi jamski hunt je tirno vozilo, torej železnica. Foto: Mladen Bogić
Železnica je pozneje začenjala izgubljati svojo karizmo, čeprav se je pojavila še enkrat, in sicer leta 1955 na bankovcu za 1000 din, tokrat na zadnji strani in v tretjem planu, saj je bankovec slavil junaka socialističnega dela, rudarja Alijo Sirotanovića iz bosanskega rudnika Breza. Ta je za več kot trikrat presegel rekord Rusa Stahanova , po katerem se je v Sovjetski zvezi poimenovalo celo udarniško gibanje Stahanovci. Sirotanović je s svojo ekipo osmih rudarjev v rekordni izmeni nakopal 152 ton premoga, dotedanji svetovni rekord Alekseja Stahanova pa je znašal 50 ton. Isti motiv se je pojavil tudi ob denominaciji oziroma uvedbi novih dinarjev leta 1965, ko so na bankovcih le spremenili številko - odvzeli so ji dve ničli:
Alija Sirotanović na bankovcu za 1000 din iz leta 1955, ki se je ob uvedbi novih dinarjev leta 1965 spremenil v desetaka. Železnica je tu upodobljena le ob vznožju industrijskega kompleksa na zadnji strani - potrebno je ostro oko, da se jo opazi. (Sirotanović se je še dvakrat pojavil na bankovcih - na izdajah leta 1968 in 1987, vendar na drugi strani ni bilo več podobe industrije z železnico.) Foto: Mladen Bogić
S tem je bila izčrpana železniška tematika na jugoslovanskih bankovcih in treba se je bilo ozreti po okolici. Od vseh držav, na katere je mejila nekdanja Jugoslavija, kot kaže, le Italija, Madžarska in Grčija niso upodobile železnice na svojih bankovcih.
Avstrija je na bankovcu za 20 šilingov, izdanem leta 1967, počastila spomin na svojega velikega graditelja železnic. Karel Ghega (1802-1860) je bil glavni projektant in vodja gradnje prve železnice na Slovenskem, do Trsta dokončane 1857, vmes pa je v obdobju 1848-54 železniško ukrotil dotlej na videz nepremagljivi gorski prelaz Semmering med Dunajem in Gradcem. Ta proga je bila tako pomemben dosežek, da so Avstrijci na prednji strani bankovca ponosno upodobili graditeljev portret in v ozadju detajl viadukta Kalte Rinne, najlepšega objekta na Semmeringu, na zadnji strani bankovca pa celoten viadukt. Proga je tako pomembna, da je bila razglašena za svetovno kulturno dediščino pod zaščito UNESCO, ob njej pa so uredili sprehajalno pot.
Graditelj železnic Karel Ghega in njegovi dosežki na bankovcu za 20 šilingov iz leta 1967. Foto: Mladen Bogić
Romunija je zelo čislala svoje železnice in v naši zbirki je kar pet različnih bankovcev s tem motivom, nekaj izpred 2. svetovne vojne in nekaj iz obdobja po njej. Kot zastopnika naj predstavimo tistega za 500 lejev, kjer je upodobljen pravcati industrijski kompleks, najbrž za predelavo lesa, ki je eno največjih naravnih bogastev te dežele.
Na bankovcu za 500 lejev iz leta 1949 je upodobljena velika tovarna s številnimi železniškimi tiri. Foto: Mladen Bogić
Tudi Bolgarija ni zaostajala in iz povojnega obdobja sta v naši zbirki dva »železniška« bankovca. Posebno zanimiv je tisti za 25 levov, na katerem je upodobljena gradnja proge.
Bankovec s socialističnim junaškim motivom graditeljev proge sicer ni datiran, toda ker je na prednji strani upodobljen Todor Živkov, ga lahko z gotovostjo umestimo v petdeseta leta 20. stoletja. Foto: Mladen Bogić
Albanija, ki pred drugo svetovno vojno sploh ni imela železnic in je prvi progi zgradila z jugoslovansko pomočjo od pristanišča Drač do Tirane in Elbasana v letih 1945-50, je na bankovcu za 5 lekov leta 1964 s ponosom predstavila svoja prometna sredstva - na eni strani tovornjak in vlak, na drugi ladjo. Železniško omrežje je potem počasi širila, vendar je bilo izolirano kot otok - z evropskim omrežjem se je povezalo šele prvega januarja 1985, ko je bila ob Skadarskem jezeru dograjena proga v Črno Goro do takratnega Titograda, danes Podgorice.
Leta 1964 so se na bankovcu za 5 lekov Albanci še ponašali s parnimi lokomotivami, čeprav so bile v zatonu. Foto: Mladen Bogić
Pričakovali bi, da se bo železnica kot industrializacijski in torej socialistično-motivacijski motiv pojavila še v ostalih deželah Vzhodne Evrope, vendar se je v Češkoslovaški vklopila le leta 1920 kot stranski motiv, v tretjem planu, na čudovito lepem bankovcu za 5000 kron, ki pa nikoli ni prišel v obtok.
Treba je imeti že detektivske sposobnosti, da se na češkoslovaškem bankovcu za 5000 kron iz leta 1920 opazi vlak, ki vozi po nabrežju reke, najbrž Labe. Foto: Mladen Bogić
Poljaki so železnico vzeli bolj zares in v naši zbirki so štirje bankovci, kjer se ta pojavlja, čeprav le v sekundarni, podporni vlogi. Morda je najsimpatičnejši tisti za 100 zlotov iz leta 1948, ki kaže malo lokomotivico, kako se zavita v oblak pare trudi, da bi ustregla potrebam težke industrije.
Težka industrija in promet sta glavna motiva na štirih poljskih bankovcih, danih v obtok v letih 1946-48, torej v dobi rudimentarnega socializma, natančneje, povojne obnove. Foto: Mladen Bogić
Kaj pa Zahodna Evropa? Tu se moramo spet dotakniti žalostnega obdobja takoj po prvi svetovni vojni, ki smo ga omenili že v enem prejšnjih prispevkov. Zaradi pomanjkanja kovin in posledično drobiža so v Avstriji posamezne občine tiskale zasilni denar, »Notgeld«, kjer so velikokrat uporabili železniški motiv. Enega najlepših bankovcev je izdala občina Laakirchen ob nekdanji konjski ozkotirni železnici Gmunden - Linz - České Budějovice (širina tira 1106 milimetrov) in se je tako spomnila absolutnih železniških začetkov v stari Avstriji. Severni del te železnice, od Linza do Českih Budějovic, je bil dograjen leta 1827 in je bil druga proga v javnem prometu v vsej kontinentalni Evropi. Namenjena je bila predvsem prevozu kamene soli.
Občina Laakirchen sodi v širše območje mesta Gmunden, kamor je bila iz Linza podaljšana konjska ozkotirna železnica leta 1836. V tem času pa so že gradili normalnotirno lokomotivsko železnico od Dunaja proti severovzhodu, proti premogovnikom Moravske. Foto: Mladen Bogić
Nemčija se je v tem času soočala s strahovito inflacijo in velika podjetja so kar sama sproti izdajala bankovce v vse večjih nominalah. Tako je nemška državna železnica DRB 15. oktobra 1923 izdala bankovec za 100.000.000.000 mark (sto milijard mark), ki pa kmalu ni bil vreden niti štruce kruha.
Lepota v razkrajanju: menda najlepši in najbolj iskan železniški motiv - prav lahko bi bil tudi Solkanski viadukt - na ničvrednem nemškem bankovcu za 100 milijard mark iz leta 1923. Foto: Mladen Bogić
Nemčija pa je imela težave tudi drugje. Leta 1919 so zavezniki iz prve svetovne vojne - Francija, Belgija, Anglija in ZDA - s svojimi silami zasedli Porenje in kmalu tudi Porurje. Francoske železnice so na zasedenih ozemljih vpeljale dvojezične bone, ki so veljali kot plačilno sredstvo na železnici.
Plačilne bone za okupirano Porenje so francoske železnice okrasile s francosko vrhunsko ekspresno parno lokomotivo, kakršne na tem ozemlju niso nikoli obratovale. Foto: Mladen Bogić
Leta 1922 pa so se v Berlinu spomnili obetavne obrtne razstave, ki so jo bili priredili leta 1879, in na kateri je Werner von Siemens predstavil prvo električno železnico na svetu. Z njo je prevažal radovedneže po sejmišču. Bila je sicer bolj formata današnjih vrtnih železnic in morda se niti sam ni zavedal, kako vizionarsko je pokazal tehnično prihodnost železnic.
Izdajateljem bankovca pa se je primerilo, da so razstavo datirali deset let prezgodaj, v leto 1869, v prijaznejše čase, še preden je Prusija v letih 1870/71 po Bismarckovi volji obračunala s Francijo in v Parizu pruskega kralja proglasila za nemškega cesarja Viljema I, s čimer je za dolgo zastrupila odnose s ponižano Francijo.
Bon s Siemensovo prvo električno železnico je bil leta 1922 na berlinskem tramvaju vreden 2 marki. Foto: Mladen Bogić
Od bolj oddaljenih dežel nikakor ne smemo izpustiti Rusije oziroma Sovjetske zveze, kjer se je pojavilo veliko različnih bankovcev z železniško tematiko. Posebno zanimivi so rublji, ki jih je izdala rusko-azijska banka s sedežem v Harbinu, tiskala pa American Banknote Company. Veljali so do leta 1917 in so med ruskimi bankovci najlepši, očitno pa nikogar ni motilo, da so Američani kot motiv upodobili tipično ameriško težko parno lokomotivo - kliše so pač že imeli pri roki, saj so ga uporabljali, na primer, tudi na kitajskih juanih.
Železnica se je kot podporni motiv pojavila tudi po razpadu Sovjetske zveze in sicer leta 1995 na bankovcu za 1000 rubljev - uporabili so motiv pristanišča Vladivostok, kjer je pod pristaniškimi žerjavi videti tire in vagone. Vendar je prav, da predstavimo posebno lep bankovec ruske izdelave za 100 rubljev, ali, kakor so mu rekli, obveznico Družbe vladikavkaške železnice iz leta 1918. Na drugi strani je zemljevid celotne trase te železnice od Rostova na Donu do Bakuja ob Kaspijskem jezeru.
Bankovec-obveznica Družbe vladikavkaške železnice iz leta 1918 z donosom 5,4 odstotka v dveh letih. Foto: Mladen Bogić
Vrnimo se v sedanjost! Že od šestdesetih let 20. stoletja se zdi, da železnica izgublja pomen, saj so takrat na veliko ukinjali nerentabilne stranske proge - ne samo pri nas. Zgledovali so se po Veliki Britaniji. Tam je dobil dr. Beeching kot generalni direktor nalogo, naj britanske železnice zlepa ali zgrda spravi iz rdečih številk. Pripravil je program, ki mu še danes pravijo »Dr. Beeching's axe« (Beechingova sekira), ki je do živega obsekal britansko železniško omrežje. Britanci mu tega še danes ne morejo odpustiti.
Železnica je bila seveda daleč od tega, da bi bila obsoletna. Vse bolj se uveljavlja spoznanje, da železnica in cesta nista konkurenta, temveč morata delovati v sinergiji, vsaka na področju, kjer je najustreznejša. Švicarji pa nikoli niso podlegli zaslepljenosti s cestami, temveč so svoje železnice prav zagrizeno negovali in razvijati. Tam so še danes kraji, ki so dostopni samo z vlakom. Zato se ni čuditi, da imajo od nedavna v obtoku bankovec za 20 frankov, kjer je na eni strani upodobljen njihov skladatelj Arthur Honegger, ljubitelj železnic, ki je zaslovel po vsem svetu s skladbo Pacific 231, posvečeno neki ekspresni parni lokomotivi in njenemu gibanju. Izjavil je, da je vedno strastno ljubil lokomotive. Zanj so bile živa bitja in ljubil jih je kot drugi ljubijo ženske ali konje. (Tudi Čeh Antonin Dvořák je bil velik ljubitelj železnic - nekoč je izjavil, da bi dal vse svoje simfonije za to, da bi bil on tisti, ki je izumil lokomotivo.) Na drugi strani bankovca je mogoče prepoznati kolo parne lokomotive in nekatere njene značilne sestavne dele, pomešane z glasbenimi instrumenti.
Arthur Honegger je s skladbo Pacific 231 leta 1923 ustvaril orkestralno zvočno sliko - ilustracijo gibanja parne lokomotive. Je njegova najbolj popularna skladba. Foto: Mladen Bogić
Kje drugje naj pričakujemo bankovec z železniškim motivom, če ne v Angliji, pradomovini železnic? Tam so se leta 1990 spomnili Georga Stephensona in njegove Rocket ter ju ovekovečili na bankovcu za 5 funtov. Rocket velja za prababico lokomotiv, vendar ne zato, ker bi bila prva (zgodovinarji se prepirajo, ali je prva lokomotiva, Trevithickova Invicta, že vozila decembra 1803 ali šele februarja 1804), temveč zato, ker je imela v malem že vse poglavitne organe, ki so značilni za moderne parne lokomotive. Rocket je bila konstruirana posebej za tekmovanje leta 1829, ki naj bi na novi progi Liverpool - Manchester dokazalo, da so konji na železnici odveč in lokomotive poslej edino vlečno sredstvo. Progo je gradil George Stephenson, Rocket pa je nastala v tovarni lokomotiv v Newcastlu, ki jo je vodil njegov sin Robert.
Rocket se je leta 1829 na tekmovanju pri Rainhillu bleščeče odrezala in deklasirala vse svoje tekmice. Dokazala je Stephensonov prav, da je doba konjev minila in napočila doba parnih lokomotiv. Foto: Mladen Bogić
Prav v Veliki Britaniji pa lahko na treh škotskih bankovcih spremljamo, kako cesta izpodriva železnico in kako »mineva slava sveta«. Na tistem iz leta 1964 je upodobljen sloviti železniški most čez Firth of Forth, na tistem iz leta 1968 je videti v ozadju novi viseči cestni most, na tistem iz leta 1969 pa je cestni most v ospredju, železniški most pa zapostavljen in potisnjen v ozadje. Kako je že vzdihnil naš pesnik? »Kako strašnà slepota je človeka!«
Škotska, Firth of Forth: Sic transit gloria mundi! Foto: Mladen Bogić
Ozrimo se še čez ocean, od Liverpoola je do obal Združenih držav Amerike le okoli 5000 kilometrov. Podjetni Američani so seveda kukali čez »veliko lužo« in spremljali, kaj se železniškega dogaja tam. Prve lokomotive so uvozili iz Anglije, nato pa so sami zelo hitro zastavili proizvodnjo lastnih lokomotiv, bolje prilagojenih razmeram na površno, na hitro zgrajenih progah. V naši zbirki sta dva zelo zgodnja »železniška« bankovca iz let okrog 1830 in 1862 ter moderen 20-dolarski bankvec iz leta 1914.
Nedatirani 50-dolarski bankovec iz okrožja Augusta v državi Georgija mora izvirati iz zgodnjih tridesetih let 19. stoletja, saj upodablja še iz Anglije uvoženo lokomotivo. Foto: Mladen Bogić
Stotak Konfederativnih držav, datiran 30. junija 1862, pa že kaže tipično ameriško lokomotivo, s kakršnimi so osvajali Divji Zahod in gradili progo, ki je 1869 povezala vzhodno z zahodno obalo ZDA. Foto: Mladen Bogić
Za zaključek naj predstavimo še najbolj svežo izdajo bankovca z železniško tematiko, ki je prišel v obtok leta 2010 v Mehiki, ob stoletnici mehiške revolucije.
Ob 100-letnici mehiške revolucije so leta 2010 izdali bankovec za 100 pezov, na katerem so upodobili lokomotivo tistega časa. Je pa to sodoben bankovec, izdelan v najnovejši tehnologiji na nosilcu iz plastike in z vgrajenim varovanjem, ki se je dolgo upiralo skeniranju. Foto: Mladen Bogić
Žal v okviru tega prispevka nikakor ni mogoče prikazati najlepših med »železniškimi« bankovci, ki so bili še posebej številni na Kitajskem, pa tudi v Rusiji. Izdajali so jih tudi v Afriki, na Bližnjem Vzhodu, v Indokini in še kje. Naj bodo za posladek navedene samo dežele, katerih bankovce imamo v naši zbirki! To so v Evropi Velika Britanija, Francija, Švica, Nemčija, Avstrija, Poljska, Češkoslovaška, Jugoslavija, Bolgarija, Romunija, Albanija, Rusija; na vzhodu Sirija, Iran, Pakistan, Malezija, Sri Lanka, Kitajska, Hong Kong; v Afriki Sudan, Eritreja, Džibuti, Uganda, Kenija, Zambija, Južnoafriška republika; v Amerikah Kanada, ZDA, Mehika, Kostarika, Brazilija, Peru, Bolivija, Paragvaj, Argentina, pa tudi Dominikanska republika v Karibih in Fidži v Oceaniji ...
***
Mladen Bogić je ravnatelj Železniškega muzeja Slovenskih železnic.
