Zmanjšanje fiktivnih vpisov – s kaznijo ali pravicami

Kaj menijo Delovi sogovorci o vračilu denarja državi v primeru neuspešnega študija?
Objavljeno
01. marec 2015 20.50
Tina Kristan, Ozadja
Tina Kristan, Ozadja
Ljubljana – Študenti bodo dolgoročno najbolj občutili (ne)spremembe v visokem šolstvu. Tokratno ministrstvo je – kot že prejšnje – napisalo izhodišča za novi zakon. Kaj prinašajo študentom? Med drugim vračilo sredstev ob nedokončanju študija.

Izhodišča za novi zakon, o katerih bodo deležniki jutri prvič razpravljali s predstavniki ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ločuje med polnim in delnim študijem. Pri prvem bo posameznik lahko opravil en letnik študijskega programa v enem letu, pri drugem bi študiral, ker se je tako iz različnih razlogov sam odločil, počasneje in zato dlje.

Oba študija bosta lahko ali brezplačna ali plačljiva. Vsakomur bo namreč država enkrat v življenju financirala stroške celotnega študija oziroma 240 ali 300 kreditnih točk (letnik jih ima 60). V to je že všteta tudi ena možnost ponavljanja. Ostalo – če se bo na primer med študijem prepisal na drug program ali če bo za dokončanje polnega študija potreboval več časa – bo moral posameznik plačati sam. Kolikšna bo šolnina za dodatni letnik, v izhodiščih ni zapisano, tako kot tudi ne, kolikšen delež plačljivega študija bo lahko imela posamezna fakulteta.

Tokratna izhodišča, ki jih je pripravljala skupina pod vodstvom državnega sekretarja Petra Mačka, uvajajo vračilo sredstev, če posameznik programa na drugi ali tretji stopnji ne bi končal. Na prvi le, če v letu ne bi dosegel niti deset odstotkov vseh kreditnih točk. Delež vračila še ni določen, najverjetneje bo to predmet pogajanj. Ključni cilj tega ukrepa je po trditvah piscev izhodišč zmanjšati fiktivni vpis in povečati učinkovitost študija. Način za dosego teh ciljev vidijo drugje. Kaj menijo o ukrepih za povečanje učinkovitosti študija, smo vprašali pet poznavalcev področja.

Pravice, ki izhajajo iz statusa študentov, se z novim zakonom ne bi bistveno spreminjale. Le tisti, ki bi opravljali študij na daljavo, ne bi imeli pravice do subvencioniranega bivanja in prevoza. Hkrati bi imeli študenti na izbiro več predmetov, ki bi se izvajali v angleškem jeziku. Pisci izhodišč želijo namreč povečati število tujih študentov pri nas. Poleg tega študentom obljubljajo vsebinsko ločitev med univerzitetnimi in visokošolskimi strokovnimi programi. Na zadnjih bi morali obvezno poučevati tudi kadri, ki imajo vsaj triletne izkušnje iz neakademske sfere. Kaj to konkretno pomeni in kakšni so odzivi na idejo o ustanavljanju politehnik, bomo objavili v jutrišnjem Delu.