»Trgovci izkoriščajo prepričanje, da je slovensko boljše«

Dobra polovica vzorcev brez večjih razlik v kakovosti, kaže primerjalni test živil ZPS. Mesni in mlečni izdelki v Avstriji kakovostnejši kot slovenski.

Maja Prijatelj Videmšek
pet, 14.07.2017, 18:30
Na Inštitutu za nutricionistiko so že sredi maja primerjali izdelke na slovenskih in avstrijskih policah, predvsem tuje blagovne znamke. »Ugotovljena so bila minimalna odstopanja vsebnosti sladkorja v korist avstrijskih izdelkov in višjih vsebnosti soli v korist slovenskih izdelkov, torej naši so imeli manj soli.

Sicer pa so vsi izdelki vsebovali več ali manj aditivov, bistvenih razlik torej ni bilo zaznati,« je dejala Anita Kušar. Na podlagi označb tako na inštitutu niso mogli zaključiti, da bi bili izdelki na slovenskih in avstrijskih policah različni.

Kušarjeva potrošnikom svetuje, da izbirajo živila, ki vsebujejo manj sladkorja in soli, kar lahko razberejo iz deklaracij na izdelkih.


Po raziskavah uprave za varno hrano in Inštituta za nutricionistiko, ki nista pokazali bistvenih odstopanj v kakovosti živil, je rezultate primerjalnega testa izdelkov na policah trgovin v Sloveniji in Avstriji predstavila še Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), ki jo je za izvedbo projekta na javnem natečaju izbralo ministrstvo za kmetijstvo.

V primerjalno analizo 67 vzorcev izdelkov oziroma 32 parov oziroma trojčkov je vključila podobne blagovne znamke in trgovinske znamke, kot sta jih v raziskavo vključili Češka in Slovaška, dodatno pa še vzorce trgovskih znamk Hofer. Analizirali so mesne, mlečne, ribje, čokoladne in pekovske izdelke, pijače, kavo in čaj ter začimbe iz trgovin Mercator, Spar, Lidl in Hofer v Ljubljani ter Spar, Billa, Lidl in Hofer v Celovcu in Gradcu.

Sodelavci ZPS so izdelke kupovali anonimno kot navadni potrošniki in pri tistih, ki so šli v nadaljnjo laboratorijsko analizo, upoštevali ustrezne pogoje hranjenja.

Na podlagi ugotovljenih razlik pri primerjanju oznak in predstavitev na označbi ter zaznanih razlikah med organoleptičnim pregledom so določili 20 vzorcev za nadaljnje laboratorijsko preizkušanje. V njem so preverjali kemijske lastnosti (vsebnost maščob, maščobno kislinsko sestavo, vsebnost nitritov in sestavine na hranilni tabeli) ter senzorične parametre (vonj, okus in videz).

Pri dobri polovici brez večjih razlik

Izdelke so glede na rezultate razvrstili v tri skupine. Pri dobri polovici (36) vzorcev ni bilo zaznanih večjih razlik v kakovosti. Pri štirih parih vzorcev so celo ugotovili, da je izdelek, na voljo v Sloveniji, boljše kakovosti, kot je zapisano na embalaži, kar je bila posledica uporaba stare embalaže za slovenski trg.

Podrobneje so pregledali ribje palčke, pri katerih so v drugih državah našli velike kakovostne razlike. Izdelek Sparove trgovinske znamke S Budget, na voljo v Sloveniji, ima sicer nekoliko drugačno sestavo kot avstrijski, a to ne vpliva na njegovo kakovost. »To je dober izdelek, res pa v Sloveniji zanj plačujemo 11 odstotkov več,« rezultat komentira predsednica ZPS Breda Kutin.


Milka v Sloveniji manj sladka, a z aditivom

Razlike, ki vplivajo na kakovost, so ugotovili pri tretjini parov oziroma trojčkov. Pri kokakoli za slovenski trg je podobno kot v drugih »vzhodnoevropskih« državah del sladkorja nadomeščen s fruktozno-glukoznim sirupom. Pri čokoladi milka je razlike v okusu med slovensko in avstrijsko težko zaznati, šele laboratorijska senzorična analiza je pokazala, da je slovenska temnejše barve, manj intenzivnega vonja in arome, manj sladka in kremasta. Vsebuje tudi aditiv E 476, ki ga avstrijska milka ne, je pa od nje cenejša.

Jetrna pašteta Primana na slovenskem trgu ima za skoraj 15 odstotkov manj mesa kot na avstrijskem, a več jeter in aditivov. Podobno je z mesnim narezkom Primana. Sadni jogurt S Budget ima pri nas manjši sadni delež in več konzervansov, Hoferjeva gnjat za toast pa slabšo hranilno sestavo kot v Avstriji. Gazirana brezalkoholna pijača z okusom pomaranče S Budget v slovenskih trgovinah vsebuje konzervans in sladila, a ima manj sladkorja.

ZPS izpostavlja razlike v kakovosti in cenah, ki so jih ugotovili pri trojčkih, kakor so označili enako poimenovane izdelke, ki se prodajajo v različnih embalažah, denimo tunin namaz rio mare. Med slovenskim in avstrijskim vzorcem ni bilo razlik, so pa razlike med različno pakiranimi izdelki. Tunin namaz v konzervi vsebuje za 14 odstotkov manj tunine in deset odstotkov več maščob kot namaz v tubi.

Večje tveganje slabše kakovosti predvsem pri trgovinskih znamkah

Med pari izdelkov, pri katerih so bile ugotovljene razlike v kakovosti med izdelkoma, naprodaj v Sloveniji in Avstriji, je bilo največ izdelkov trgovinskih znamk. Polovica izdelkov trgovinskih blagovnih znamk, ki so na voljo v Sloveniji, je bilo celo opremljenih z znaki, ki poudarjajo slovensko poreklo izdelka, denimo Slovenija, moja dežela, in Kakovost iz Slovenije. »Proizvajalci in trgovci izkoriščajo prepričanje, da je slovensko boljše, kar pa ni vedno res,« ugotovitev komentira Kutinova. Po njenem imamo v Sloveniji visoko kakovost mleka in navadnih jogurtov, zato bi jo bilo pri sadnih jogurtih smotrno obdržati in ne nižati z dodatki.

Večina izdelkov je imela v Sloveniji nižjo ceno kot v Avstriji, vendar je v Avstriji več mesnih in mlečnih izdelkov s kakovostnejšimi sestavinami. Kutinova sicer poudarja, da na podlagi raziskave ni mogoče sklepati, da je to splošno stanje na trgu.

Dejan Židan, minister za kmetijstvo, je napovedal, da bo novo ugotovitev o večjem tveganju za slabšo kakovost pri nakupu živil trgovinskih znamk, ki jo prinaša slovenski primerjalni test živil, predstavil na ministrskem zasedanju sveta za kmetijstvo in ribištvo v Bruslju v začetku prihodnjega tedna. »Če podatke primerjamo s podatki na Češkem, Madžarskem in Slovaškem, je stanje boljše, ni pa idealno,« je poudaril minister. Za Slovenijo je v prihodnjih mesecih napovedal izvedbo novih primerjalnih testiranj v projektih iz javnih naročil za reprezentativnejše rezultate.

 


Prijavi sovražni govor