Tiskane izdaje
Ljubljana – V obravnavi na vladi je novela zakona o plačilnih storitvah in sistemih, s katero namerava finančna oblast omogočiti primerljivost nadomestil, ki jih banke zaračunavajo pri plačilnih računih, določiti pravila zamenjave teh računov in zagotoviti dostopnost do osnovnih plačilnih računov.
S spremembo zakona se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva iz leta 2014, katere cilj je bolje urediti področje varstva potrošnikov na trgu bančnih računov, kar se je v preteklosti tudi v Sloveniji pokazalo za zelo problematično za potrošnike. Direktivo morajo članice prenesti do letošnjega 18. septembra.
Glavni problemi na tem trgu so visoki stroški poslovanja z bančnim računom za potrošnike, slaba preglednost in primerljivost ponudbe ter zaračunanih nadomestil, nizka mobilnost potrošnikov, vedno bolj pa tudi omejena dostopnost bančnih računov, še posebej za finančno šibkejše skupine potrošnikov, na kar je že večkrat opozorila nacionalna potrošniška organizacija, Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS).
Standardizirano poimenovanje
Predlog zakona se osredotoča prav na te kritične točke. Med drugim določa, da bo Banka Slovenije na svojih spletnih straneh objavila seznam najbolj reprezentativnih storitev, povezanih s plačilnim računom, za katerega se plačuje nadomestilo, pomembno pri tem pa je, da bo poimenovanje standardizirano, usklajeno s terminologijo na evropski ravni. Ta seznam bo moral vsak ponudnik plačilnih storitev brezplačno zagotoviti potrošniku že pred sklenitvijo pogodbe o odprtju oziroma vodenju računa, pa tudi kasneje bodo morale biti informacije o nadomestilih potrošniku vedno na voljo. Banka bo morala stranki vsaj enkrat na leto brezplačno izdati obračun vseh zaračunanih nadomestil.
Drugače bo po novem urejena zamenjava računa znotraj države ali v drugi državi članici. Morebitna nadomestila za zamenjavo bodo morala biti primerna, skladna s stroški zamenjave, za pravilno izvedbo zamenjave pa bo odgovoren ponudnik plačilnih storitev. Celotni postopek ne bo smel trajati dlje kot 12 dni.
Direktiva je opredelila tudi osnovni plačilni račun s točno določenim naborom storitev. Zagotavljati ga bodo morale vse banke v državi brez diskriminacije. Prošnjo za odprtje takega računa bodo lahko zavrnile le v primeru kršitev določbe o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, pa tudi če je potrošnik pri prejšnjem plačilnem računu kršil pogodbene in plačilne obveznosti.
Banka bo morala za omenjeni osnovni račun zaračunavati le razumno nadomestilo ali brezplačno storitev. Kaj je razumno, bo določala centralna banka s podzakonskim aktom, pri tem pa bo, tako predlog zakona, upoštevala nacionalno raven dohodkov komitentov in povprečna nadomestila bank za druge plačilne račune.
Proti finančnemu izključevanju
ZPS načeloma podpira direktivo kot koristno za potrošnike: dobili bodo boljši pregled nad nadomestili za najpogosteje uporabljane plačilne storitve, pri zamenjavi banke bodo prejeli vse ključne informacije (»stara« in »nova« banka bosta zavezani k pregledni in hitri izpeljavi zamenjave), zagotovljen jim bo boljši dostop do bančnega računa.
»Naši glavni pomisleki pa se nanašajo na pravico do bančnega računa. Ta je pomembna, ker lahko prepreči finančno izključevanje potrošnikov, ki za banko niso dobičkonosni. Ta fenomen je očiten v razvitih državah EU, v nekaterih primerih pa smo ga pri ZPS začeli opažati tudi že pri nas. Brez bančnega računa je danes normalno ekonomsko in socialno življenje nemogoče,« komentira vladni predlog vodja finančnega sektorja v ZPS Boštjan Krisper.
Vprašanje je tudi cenovna dostopnost takšnega računa. Pomembno je, da si ga socialno šibkejši sploh lahko privoščijo. V ZPS dvomijo, da bo Banka Slovenije to ustrezno upoštevala pri določanju razumne višine nadomestila. »Menimo, da bi se morale upoštevati finančne zmožnosti socialno ogroženih potrošnikov − lahko se jih, denimo, razdeli na dve skupini, npr. na finančno šibkejše in resno finančno ogrožene −, ta kriterij pa bi lahko določili strokovnjaki na ministrstvu za delo.«
Brez ustreznega nadzora
Ena od bojazni je tudi, da osnovnega bančnega računa ne bodo mogli odpreti potrošniki, ki svojega obstoječega bančnega računa ne morejo uporabljati zaradi blokad na podlagi zakona o izvršbi. Ker zakon predvideva informiranje potrošnikov o pravici do osnovnega bančnega računa samo v bančnih poslovalnicah, bi bilo koristno, če bi predvideli tudi informiranje prek socialnih služb, ki dosežejo večji del socialno ranljive populacije. Banke se utegnejo izogibati nedonosnim osnovnim računom, saj zakon ne zagotavlja ustreznega nadzora. Utemeljenost zavrnitve bi moral pretehtati nadzorni organ, še posebej ker se socialno bolj ogroženi potrošniki v primeru kršitve pravic redkeje odločijo za sodno pot.
ZPS je zmotil tudi način priprave zakona. Ministrstvo za finance je opravilo posvetovanje le z bankami, ne pa tudi s potrošniško organizacijo. »Ker gre za pomemben zakon s področja varstva potrošnikov, je taka ignoranca skrb vzbujajoča,« poudarja Krisper.
