Tiskane izdaje
Goljufije pri hrani so stare toliko kot trgovina z njo, vendar je njihovo sistematično odkrivanje in preganjanje še vedno na začetku. V Evropi jih vsaka država interpretira drugače, predvsem pa je zelo težko dokazati, da je za njimi naklep.
Pri prehranski goljufiji gre za neskladnost z živilsko zakonodajo, ki je povzročena namerno, z motivom pridobivanja finančne koristi. Brez dokaza naklepnosti se nosilci živilske dejavnosti za nepošteno poslovno prakso oziroma zavajanje potrošnikov zaradi sestave, označbe ali predstavitve živila, lahko izmažejo razmeroma poceni. Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami za kršitev posameznika predvideva najnižjo globo 1200 evrov, za kršitev pravne osebe in samostojnega podjetnika pa 3000 evrov.
Raziskovalci s katedre za tehnologijo mesa in vrednotenje živil na ljubljanski biotehniški fakulteti so lani dokazali sume goljufij pri dveh proizvajalcih kranjskih klobas z zaščiteno geografsko označbo, v katerih so odkrili dodani fosfatni preparat. V preteklih letih so ugotovili še dodatek vode v uvoženem divjačinskem mesu in dodatek acetata v govejem mesu, a kljub temu previdno komentirajo, da gre za ponaredbo (vrsto goljufije) le, če dodatek določenega aditiva ni naveden v specifikaciji izdelka.
Vseevropsko vzorčenje medu in rib
Škandal iz leta 2013 z nedeklariranim konjskim mesom v izdelkih iz govedine, ki so zaokrožili po vsej Evropi, predvsem na Irskem in v Veliki Britaniji, ni toliko kompromitiral zdravstvene ustreznosti hrane, je pa resno načel zaupanje o njeni sledljivosti. Še istega leta je bila vzpostavljena skupina za goljufije na področju živil, ki deluje na ravni Evropske unije, sredi lanskega leta je začela delovati tudi računalniška aplikacija (sistem AAC) za komunikacijo in obveščanje o ponarejanju živil med državami članicami in evropsko komisijo. Od leta 2013 do začetka delovanja sistema AAC je skupina za goljufije na področju živil izmenjala podatke o več kot dvesto sumih goljufij.
Leta 2015 so v vseh članicah EU izvedli prvo usklajeno vzorčenje istih kategorij živil. Ugotavljali so morebitne goljufije pri trženju medu in rib. Pri medu so preverjali razširjenost napačne označbe glede na geografski oziroma botanični izvor in razširjenost izdelkov, deklariranih kot med kljub vsebnosti dodanih sladkornih proizvodov. Pri ribah so preverjali, ali so vrste, ki jih vsebujejo ribji proizvodi, skladne z deklarirano vrsto ribe.
V Sloveniji je bilo odvzetih 50 vzorcev medu, od tega jih je bilo pet neskladnih z botaničnim izvorom. Proizvod je bil označen z vrsto glede na botanični izvor (na primer »gozdni med«), senzorična in mikroskopska analiza pa sta pokazali, da za navedeno vrsto nima popolnoma tipičnih lastnosti. V dveh od petih neskladnih vzorcev so bili tudi dodani sladkorji. Vzorca sta bila poslana na dodatno analizo na Inštitut za referenčne materiale in meritve Skupnega raziskovalnega središča evropske komisije, vendar rezultati še vedno niso znani. Čeprav je težko ugotoviti, kateri sladkor je naraven in kateri umeten, je tako dolgo čakanje na rezultate nesprejemljivo, zavlačevanje referenčnega evropskega laboratorija komentira Nadja Škrk z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Uprava je za vse neskladne vzorce medu odredila upravne ukrepe za odpravo neskladnosti, nepravilnosti so bile že odpravljene, v enem primeru pa je uvedla postopek o prekršku.
Pri ribjih izdelkih so bili rezultati boljši. Od 70 odvzetih vzorcev je bila le pri vzorcu ribjih palčk deklarirana vrsta ribe oslič, laboratorijska analiza DNA je pokazala, da je namesto osliča v njem trska. UVHVVR je izdala odločbo o umiku izdelka in uvedbi prekrškovnega postopka.
Mešetarjenje z oljčnim oljem
»Slovenija aktivno sodeluje v skupini za goljufije na področju živil. Vse to pripomore, da smo o primerih nepoštenih praks učinkovito obveščeni. Če prejmemo informacijo o sumu ponarejanja, ki bi se lahko pojavila tudi v naši državi, opravimo dodatno poizvedovanje in oziroma ali inšpekcijske preglede ter po potrebi tudi vzorčenje za laboratorijske analize,« pravijo v UVHVVR. A posebnega seznama prehranskih goljufij ne vodijo, saj nadzora nad njimi ne izvajajo ločeno od drugih nadzorov živilske verige. Nekaj evidentnih primerov goljufivih praks iz lanskega leta navajajo le opisno. Pri odvzemu desetih vzorcev tunine, da bi preverili uporabo nedovoljenih aditivov, so pri enem vzorcu našli nedovoljene aditive, vendar postopek še ni končan. Obravnavali so pošiljko grozdja iz Egipta, ki je imel kot državo izvora označeno Italijo, pri vzorčenju perutninskega mesa pa so v dveh primerih, izdelanih v EU, zaznali povečano vsebnost vode. O vsem tem so tudi obveščali organe, pristojne za nadzor vpletenih nosilcev živilske dejavnosti, podrobneje pa primerov niso hoteli komentirati.
Živilo, pri katerem UVHVVR redno ugotavlja neskladnosti, predvsem zavajanja o lastnostih, je oljčno olje. Proizvajalci ga pogosto redčijo s cenejšimi, manj kakovostnimi ali starejšimi olji ter deklarirajo kot »ekstra deviško«, čeprav bi ga morali opremiti z oznako nižje kategorije »deviško«. Leta 2015 so inšpektorji za hrano odvzeli enajst vzorcev olivnega olja, trije so bili slovenskega izvora, osem iz drugih držav članic EU. Kar šest jih ni imelo ustreznih senzoričnih lastnosti in bi morali namesto oznake ekstra deviško oljčno olje imeti zgolj oznako deviško. Poleg tega trije vzorci niso bili pravilno označeni, eden pa ni imel primernih kemijskih lastnosti. Podobni rezultati so bili leta 2014, ko so bile pri slabi polovici od 24 odvzetih vzorcev ugotovljene senzorične napake, ki so olja uvrščale v nižjo kategorijo od označene.
Previdno pri spletnih nakupih prehranskih dopolnil
Največ zavajanj pa ni povezanih s sestavo živil, ampak navajanjem takšnih ali drugačnih učinkov, predvsem kot prehranskih in zdravstvenih trditev pri živilih višjega cenovnega razreda: pri prehranskih dopolnilih in živilih s posebnimi lastnostmi, na primer funkcionalnih živilih, živilih za posebne zdravstvene namene in prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo. Problematična je predvsem spletna prodaja, povedo na Zdravstvenem inšpektoratu RS, kjer izvajajo nadzor nad temi skupinami živil. Lani so ugotovili nekaj več kot 80 primerov uporabe nedovoljenih zdravstvenih trditev, v štirih prehranskih dopolnilih za povečanje spolne moči so potrdili tudi prisotnost (v prehranskih dopolnilih nedovoljene) zdravilne učinkovine sildenafil.
Zgornje ugotovitve se nanašajo na zavezance s sedežem v Sloveniji, ki navadno plačajo izrečene globe za uporabo nedovoljenih zdravstvenih trditev ter označevanje izdelkov uskladijo z zakonodajo, pravi inšpektorica svetnica Andreja Mojškrc. Globe za to kršitev znašajo od 40 do 400 evrov za posameznika in od dva do 30.000 evrov za pravno osebo.
Oglaševanje izdelkov z nedovoljenimi zdravstvenimi trditvami pa se pogosto pojavlja na spletnih straneh, ki jih upravlja podjetje s sedežem v tujini, ali pri katerih ni mogoče ugotoviti, kdo je zanje odgovoren. V takšnih primerih inšpektorat ni pristojen za ukrepanje proti kršitvam, potrošnike lahko nanje le javno opozori. Na začetku februarja je tako objavil opozorilo o previdnosti pri nakupu prehranskih dopolnil na spletni strani naravna-lekarna.net, kjer so izdelki predstavljeni zavajajoče in z nedovoljenimi zdravstvenimi trditvami, upravljajo pa jo iz Indije.
Edino učinkovito orodje za preprečevanje širjenja zavajajočih spletnih ponudb prehranskih dopolnil je ozaveščanje potrošnikov, je prepričana Mojškrčeva. Svetuje, naj ne nasedamo obljubam o čudežnih učinkih prehranskih dopolnil, predvsem kadar so močno pretirane ali pa obljubljajo celo ozdravljenje bolezni. Pred nakupom v spletnih trgovinah pa vedno preverimo informacije o ponudniku in se poučimo o pasteh spletnega nakupovanja na straneh SI-CERT in varninainternetu.si.
