»Izberite pijače z večjim sadnim deležem in s čim manj sladkorja«

ZPS s primerjalnim testom pomarančnih sokov  ugotavlja, da najbolj intenzivno tržijo prav pijače slabše kakovosti.

Objavljeno
11. september 2014 13.18
B.K., gospodarstvo, ZPS
B.K., gospodarstvo, ZPS

Ljubljana – Je pomarančni sok v resnici sok, stisnjen iz pomaranče, so se vprašali na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), opazujoč starše, ki z najboljšimi nameni svoji mladeži kupujejo pomarančne sokove. Lotili so se testiranja. Naključno so kupili sedem pijač, ki s svojo zunanjo podobo vabijo k nakupu prav najmlajše. Izbirali so med pijačami v priročnem dvodecilitrskem pakiranju, ki so imele na sprednji strani embalaže sliko pomaranče. Rezultati testiranja so pokazali, da za vabljivo sliko pomaranče le redko stoji pravi pomarančni sok.

Čeprav je voda najboljša izbira za žejo, domače in mednarodne študije kažejo da otroci, tudi slovenski, zaužijejo preveč brezalkoholnih pijač. Pri naključno izbranih pijačah, ki s svojo zunanjo podobo vabijo k nakupu prav najmlajše, v priročnem dvodecilitrskem pakiranju s sliko pomaranče na embalaži, so na ZPS preverili, kaj pravzaprav vsebujejo.

»Človek bi pomislil, da gre za pomarančni sok, a je bilo tako le v dveh primerih. V drugih se je za sliko pomaranče skrivala negazirana brezalkoholna pijača. Razlika med sokom in tako pijačo pa je očitna. Sok je narejen iz ene ali več vrst zdravih in zrelih sadežev, delež sadja je 100 odstotkov, vsebuje pa le naravno prisoten sladkor. V brezalkoholnih pijačah pa je lahko količina sadja različna, lahko tudi le nekaj odstotkov (v nekaterih pa ga sploh ni), poleg tega pijače vsebujejo tudi dodani sladkor in/ali sladila ter nekatere aditive,« je v izpostavila dr. Tanja Pajk Žontar iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: »V zadnjih letih opažamo, da ima vse več brezalkoholnih pijač dodan tudi manjši delež sokov, kar pa je običajno pri predstavitvi izdelka na embalaži pretirano poudarjeno. Zaradi takšnega poudarjanja vsebnosti sadja (oz. soka) v pijači postane ta v očeh potrošnikov bolj zdrava, kot je v resnici.«

Prevladujejo pijače slabše kakovosti

Že pred leti so na ZPS v posebni raziskavi ugotovili, da oglaševalci najbolj agresivno ciljajo na otroke prav s pijačami slabše kakovosti, ne pa izdelkov iz svoje siceršnje ponudbe, ki vsebujejo malo ali nič sadja. Vse kaže, pravi Pajk Žontarjeva, da se od takrat ni kaj dosti spremenilo: »Otroke vabijo k nakupu pijač z zbiranjem nalepk, našli pa smo tudi pijače, ki jih proizvajalec poimenujejo kar sok, čeprav je iz sestavin razvidno, da to ni. Za sliko pomaranče na embalaži pa se lahko skriva tudi nekaj jabolčnega in limoninega soka.«.
Zato ZPS svetuje staršem: Če želijo otrokom ponuditi kakovostno pijačo, naj izberejo takšno s 100-odstotnim deležem sadja ali zelenjave, torej sok. Otroci, še posebej mlajši od treh let, naj ne pijejo pijač, ki vsebujejo barvila, sladila ali konzervanse. Še vedno pa velja, da naj otroci za žejo pijejo vodo ali nesladkani zeliščni čaj, saj ne vsebujeta sladkorja in kislin, kar neugodno vpliva na povečanje telesne teže in nastanek kariesa. Zeliščni čaji običajno tudi ne vsebujejo arom, kar pa ne velja za sadne čaje.
In drugi nasvet: Otroci naj pogosteje zaužijejo sveže sadje, saj bodo dalj časa siti. Energijska vrednost brezalkoholnih pijač in sokov je zaradi sladkorja v njih (pijačam je dodan, v sokovih pa je naravno prisoten) razmeroma velika, zato je to dobro vedeti pri načrtovanju otrokove prehrane, še posebej, če ima kakšen kilogram preveč in je premalo telesno dejaven. Ko spijemo 2 decilitra pijače, ne čutimo sitosti, v telo pa vnesemo kar nekaj energije. Po dveh srednje velikih jabolkih ali dvanajstih slivah, ki imajo podobno energijsko vrednost kot 2 decilitra pijače, pa bo občutek sitosti dolgotrajnejši.
Več o rezultatih testiranja pomarančnih sokov si lahko preberete na povezavi: Dobra kakovost že za malo denarja