Izvlečke iz konoplje ponujajo kar od vrat do vrat

Sinkopa zdravje po domovih prodaja kapsule z visoko vsebnostjo kanabinoidov, za katere nima ustreznega dovoljenja.

čet, 07.09.2017, 08:00

Ljubljana – Ko zgovorna terenska »prodajalka zdravja« vzame v precep zaupljivega upokojenca, ki bi bil seveda srčno rad vitalnejši, fizično močnejši, brez siceršnjih vsakodnevnih bolečin, se ne izcimi nič dobrega. Našega bralca je letos obiskala že dvakrat in mu za veliko denarja prodala takšno učinkovino – iz konoplje. In ga obrala za mesečno pokojnino.

Konkretni primer kliče po zapisu že zato, ker se vsakič, ko beseda nanese na to, usuje plaz podobnih zgodb. Potrjuje, da so prav starejši, bolehni ljudje posebno lahka tarča terenskih akviziterjev. Pogosto so sami doma, nepoučeni o ponudbi in cenah izdelkov, ne znajo brskati po spletu, morda slabše slišijo ali vidijo, so pa željni prijaznega klepeta, imajo veliko časa in vsaj nekaj denarja.

Z vsemi »žavbami« namazani

Devetdesetletnemu upokojencu z Gorenjske je terenska komercialistka žirovniškega trgovskega podjetja Sinkopa zdravje februarja letos prodala aparat za merjenje pritiska. Cena: 680 evrov, s popustom pa »samo« 544. Tako je vsaj razumel gospod. Na šest obrokov, saj je njegova penzija borna. Domačim se je pohvalil, koliko je prihranil.

Julija je ista prodajalka spet potrkala na ista vrata. Tokrat je starostniku ponudila kapsule Hempal, ki krepijo zdravje in izboljšujejo počutje. Spet je deloval klasični komercialni trik – kupiš tri, dobiš štiri, in to z 20-odstotnim popustom. Po »prijateljskem« klepetu je podpisal soglasje za novo verigo neposrednih obremenitev, potem ko bo odplačan aparat. Ko je po pošti dobil račun, je šele dojel, da ena steklenička (40 kapsul) s popustom stane kar 120 evrov. Ko pa so se mu pojavili še kožni izpuščaji, je vse to vrnil. Račun so mu stornirali.

Konoplja niso kamilice

V opisanem primeru poleg sporne prodajne prakse posebno zbode v oči, kako se pripravki iz konoplje, smola ali kapsule na osnovi CBD (kanabinoid), lahko prodajajo od vrat do vrat. To pač niso kamilice. Nenavadno je, da Sinkopa zdravje, ki ima svojo spletno trgovino, nikjer na spletu ne omenja Hempala in konoplje, čeprav bi, vsaj glede na ceno, težko rekli, da gre za postransko ponudbo. Pripravka s tem imenom ne najdemo nikjer na spletu, izdeluje ga sestrsko podjetje Sinkope, Medikoel. Njegova cena pa je v primerjavi s podobnimi artikli nekajkrat višja.

Pozanimali smo se na republiškem zdravstvenem inšpektoratu. Po njihovem pojasnilu kapsule CBD sodijo med tako imenovane mejne izdelke med zdravili in drugimi skupinami izdelkov. To pomeni, da se glede na vsebnost CBD v izdelku (po merilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je varna dnevna doza do dva miligrama CBD) in njegovo predstavitev potrošniku lahko razvrstijo med zdravila ali med prehranska dopolnila. O tem odloča Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke.

Pripravkov iz CBD inštitut ne priporoča za prehranska dopolnila, saj je posebno v ekstraktih industrijske konoplje vsebnost CBD lahko zelo različna. CBD sicer ni psihoaktivna snov, čeprav izvira iz konoplje, zato ni nadzorovan kot droga.

Izdelek na osnovi CBD je torej lahko prehransko dopolnilo, če ima dovolj nizko koncentracijo. Vendar se ga ne sme predstavljati kot zdravilo, niti mu pripisovati zdravilnih učinkov. V prodaji je predvsem v živilskih trgovinah, lekarnah, specializiranih trgovinah ter po spletu. Proizvodnjo, distribucijo, posredovanje ter oglaševanje pa nadzira zdravstveni inšpektorat.

Agencija za zdravila je do zdaj izdala dve odločbi, v katerih so izdelke s CBD opredelili za zdravila. Zanje velja precej strožji režim. To so izdelki, ki imajo dokazano kakovost, varnost in učinkovitost ter so registrirani kot zdravila, imeti morajo dovoljenja za prodajo. Prodajajo se izključno v lekarnah in verificiranih specializiranih prodajalnah za zdravila, prepovedano pa jih je prodajati od vrat do vrat, na predstavitvah po domovih, v lokalih, po TV in podobno.

Za Hempal nimajo dovoljenja

Sinkopa take odločbe nima. V primeru Hempala dnevni odmerek CBD vsaj petnajstkrat presega omenjeno mejo, ki velja za prehranska dopolnila, a hkrati ne izpolnjuje pogojev za zdravilo. V Sloveniji podjetje Sinkopa nima dovoljenja agencije za zdravila, na podlagi katerega bi Hempal smela prodajati kot zdravilo. Kljub temu ga ponudnik predstavlja z lastnostmi za zdravljenje in preprečevanje bolezni. Po zakonu o zdravilih je to hujši prekršek, za katerega je za podjetje predvidena globa do 120.000 evrov.

Kako je s strokovnostjo oseb, ki od vrat do vrat v imenu Sinkope ponujajo taka »zdravila« in različne medicinske pripomočke, svetujejo o njihovi uporabi in predlagajo »terapije«, pa kaže oglas na spletnem portalu Mojedelo.si. Nujno iščejo zastopnika, ki mora imeti osnovno ali srednjo šolo, brez poskusne dobe, izkušnje niso pomembne ...

Podjetje Sinkopa so že lani na podlagi anonimne prijave, povezane s prodajo prehranskih dopolnil, pod drobnogled vzeli kranjski policisti. Suma kaznivega dejanja na podlagi zbranih obvestil niso ugotovili, zato so kranjskemu okrožnemu državnemu tožilstvu o tem le poročali.

Dve prijavi proti Sinkopi so lani dobili tudi na republiški tržni inšpekciji. Med nadzorom so ugotovili manjše pomanjkljivosti (podjetje potrošnikom ni zagotavljalo vseh obveznih informacij po zakonu o varstvu potrošnikov, na primer podatka o možnosti zunajsodnega reševanja sporov). Kršitev zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami niso našli. Zdravstveni inšpektorat je pri pregledu v podjetju Medikoel (kot proizvajalcu prehranskih dopolnil) lani ugotovil manjše neskladnosti pri označevanju in predstavljanju, zato mu je izrekel opozorilo. Sinkopa pa za izvajanje živilske dejavnosti sploh še ni bila registrirana, kot zahteva zakonodaja.

Iz podjetja Sinkopa odgovorov na naša vprašanja nismo prejeli. Zanimalo nas je, katere izdelke poleg kapsul in smole na osnovi CBD še prodajajo od vrat do vrat, koliko imajo zaposlenih ter koliko je zastopnikov za terensko prodajo. Spraševali smo še o njihovi izobrazbeni strukturi, kako so usposobljeni za svetovanje v zvezi z medicinskimi pripravki in pripomočki ter kdo jih usposablja. Tudi odgovorov o poslovnih rezultatih nismo prejeli.

Podatki iz Ajpesa kažejo, da je čisti dobiček leta 2016 znašal 30.828 evrov, medtem ko je leto prej znašal le 506 evrov. Lani so čisti prihodki od prodaje znašali 787.769 evrov, leta 2015 pa 691.088 evrov; bilančni dobiček je lani znašal 283.438 evrov, predlani pa 300.477 evrov. Povprečno imajo 12 zaposlenih.

Institucije: Ljudje, ne nasedajte!

Javna agencija za zdravila v takih primerih opozarja, da so predmet prodaje od vrat do vrat pogosto prav prehranska dopolnila in neustrezni medicinski pripomočki, ki jih prodajalci zelo spretno ponujajo predvsem starejšim in kronično bolnim ljudem. Obljubljajo rešitev njihovih bolezenskih težav brez kakršnihkoli neželenih učinkov. Pri tem izkoriščajo tudi atribut cene in prepričanje, da čim dražji je izdelek, tem učinkovitejši naj bi bil. Zato izdelke prodajajo po zelo visokih cenah. Bolni stari ljudje sežejo po svojih zadnjih prihrankih in jih potrošijo za zavajajoče izdelke brez obljubljenih učinkov, namesto da bi si kupili zdravo prehrano ali drugače izboljšali kakovost svojega življenja.

»Ljudje naj ne nasedajo takim prodajalcem, saj jim res učinkovita zdravila in medicinske pripomočke lahko predpiše samo zdravnik ali jih kupijo v lekarni ob ustreznem strokovnem svetovanju. Čeprav država izvaja nadzor, je ponudnike zunaj redne lekarniške in trgovske mreže zelo težko izslediti. Najuspešneje se proti goljufivim prodajalcem in neustreznim zavajajočim izdelkom lahko zoperstavijo ozaveščeni kupci,« poziva agencija.

Tudi Lekarniška zbornica Slovenije opaža, da ljudje vedno znova preizkušajo in iščejo alternativne metode pomoči, to pa izkoriščajo prodajalci od vrat do vrat, prodajalci na stojnicah in po spletu. V poplavi ponudbe in nepreverjenih nestrokovnih informacij so kupci lahko hitro sistematično zavedeni. 

Zbornica zato ljudi poziva, da se o svojem zdravljenju vedno posvetujejo s strokovnjaki – pa če posegajo po prehranskih dopolnilih, zdravilih brez recepta ali drugih alternativnih izdelkih. V nasprotnem primeru svoje zdravje predajajo v roke osebam, ki niso usposobljene in ponujajo izdelke, ki niso bili ustrezno izdelani in preverjeni.

Prijavi sovražni govor