Tiskane izdaje
»Ne!« je kriknila ena najprijaznejših zdravnic, kar sem jih kdaj spoznala. Hotela sem samo poizkusiti en krompirček iz njene vrečke čipsa.
»Oprosti,« je rekla, »imam tako hudo celiakijo, da bom imela težave že, če se ti z roko, v kateri si držala kruh, dotakneš moje hrane.«
Njena bolezen se je razmahnila, ker je bila dolga desetletja neprepoznana, čeprav je študirala medicino v Arizoni − ker je bila tako zelo redka.
»Ko sem opazila, da se tudi pri hčerki začenjajo prebavne agonije, sem zahtevala vse preiskave.« Sama je nezdravljena končala študij in rodila, pravi, da pravzaprav ne ve, kako.
Celiakija je bila dejansko zelo redka, prav tako alergija na gluten. Danes je drugače, predvsem v ZDA in Evropi. Prizadetih je že pet odstotkov prebivalstva.
Gluten je kompozitni protein, ki sta ga ameriška zdravnika William Davis in David Perlmutter obsodila za marsikaj: od pojavov multiple skleroze do shizofrenije. Michael Specter, ki je v New Yorkerju temi posvetil veliko prostora, navaja, da bo posel z brezglutenskimi izdelki do leta 2016 dosegel 15 milijard dolarjev. Tudi zato nekateri menijo, da gre pri težavah z glutenom predvsem za dobiček, in ne realne težave.
Vendar veliko ljudi poroča, da se počutijo bolje, če ne jedo hrane, ki vsebujejo gluten. Zaradi »praktičnosti« se pogosto odločijo za povečan vnos mesa. Nato se postopoma začnejo težave drugačne vrste. Kajti večina živali je krmljena s poljščinami. Ima začarani krog začetek?
Znanstvenica dr. Stephanie Seneff z Univerze MIT meni, da pozna odgovor.
Od Vietnama do krožnika
Sodobno industrializirano kmetijstvo ima kljub uspešnosti kar nekaj težav, med drugim uničevanje okolja, živali in ljudi. Poglavitni vzrok ni uporaba strojev ali gigantskih monokulturnih polj, v tem primeru pšenice, kot gre za uporabo nevarnih kemikalij − pesticidov in herbicidov.
Toksične kemikalije, ki so se radodarno pršile in se še pršijo, so polje »ideoloških« sporov, kakor je običajno pri vseh temah, okoli katerih se vrtijo milijarde dolarjev.
Utrinek iz zgodovine: ameriška vojska je v napadih na Vietnam uporabljala tudi herbicid agent orange. Leta 2010 so analizirali kri moških, ki so med napadi živeli na popršenih območjih, in tistih, ki so živeli zunaj njih. Prisotnost toksinov v krvi moških, ki so bili pred štiridesetimi leti izpostavljeni herbicidu, je močno povečana v primerjavi s tistimi, ki nevarnim kemikalijam niso bili izpostavljeni. Tudi ameriška vladna stran navaja grozljivo dolg seznam hudih bolezni, ki so posledica izpostavitve herbicidu agent orange, za katerimi trpijo tudi številni vojni veterani.
Uporaba herbicida kot bojnega strupa je v povojnih generacijah povzročila številne genetske spremembe na potomcih. Številne žrtve menijo, da bi podjetji Monsanto in Dow Chemicals, ki sta proizvajalki tega herbicida, morali odgovarjati za vojne zločine.
Opozorila in celo ponarejanje podatkov
Argument dr. Staphanie Seneff je, da so za povečano število obolelih za celiakijo in alergijami na gluten odgovorni predvsem pesticidi. Pravzaprav točno določen izdelek roundup (glifosat) podjetja Monsanto. V ZDA so našli glifosate celo v dežnih kapljah.
Kot poroča Mednarodna organizacija za raziskovalno novinarstvo, je uporaba glifosatov resna težava na Šri Lanki in v Salvadorju, kjer je zaradi ekosistema in uporabe toksičnih substanc umrlo na tisoče kmetovalcev. Podobno razmišlja tudi Brazlija, ki se hoče zavarovati pred okoljskimi in človeškimi žrtvami glifosatov. Roundupu se je odrekla tudi Nizozemska, slediti ji namerava še Francija.
Ni presenetljivo, da pred uporabo herbicida svari tudi ogranizacija Greenpeace, ki je zaradi tega organizirala proteste pred evropsko komisijo.
Realnost je takšna − točno ta herbicid na poljih uporabljajo tudi naši kmetje. Vsako leto. Tako obdelana živila pridejo na naš krožnik. Morda vas tudi kdo prepriča, da je alergija na pšenico predvsem vaš »čustveni odziv« na slabe odnose v družini. Ali da ne morete jesti kruha, ker imate krvno skupino A, ali celo, da se je treba prehranjevati kot v paleolitiku s podganami in malinami. Čisto mogoče. Potica, ki je zabeljena s toksinom, prav gotovo ne pomaga. Prav tako ne ponarejanje varnostih raziskav o herbicidu roundup, v kar je bil vpleten tudi Monsanto. Le zakaj? Morda zato, ker so ga oglaševali, da je tako neškodljiv kot sol? Seveda so morali oglas umakniti.
Velja premisliti, ali je človeška nadloga res gluten ali morda nekaj drugega.
