Najbolj zamolčani vzrok uničevanja planeta

Raje ugašamo luči, ločujemo odpadke, se prhamo tri minute in vozimo kolo, namesto da bi se odrekli zrezku.

pon, 15.12.2014, 09:00

 

Posiljena in umorjena 27-letna Marinalva Manoel iz ljudstva Guarani se je borila za pravico do življenja na zemlji, kjer so živeli njeni predniki stoletja. Na krut način je bila umorjena med branjem Biblije tudi nuna, sestra Dorothy Mae Stang. Pri 73 letih so jo ustrelili iz neposredne bližine na območju amazonskega gozda. Zavzemala se je za ohranitev tega ekološko neprecenljivega dela planeta.

91 odstotkov pragozda v Brazliji je uničenega zaradi reje živali. Rančarji očitno ne poznajo milosti. Najprej dobiček, potem vse drugo. Za vzgajanje krme in pašne površine vsak dan uničujejo dediščino človeštva. V zadnjih dvajsetih letih so samo v Braziliji umorili 1100 aktivistov, ki se zavzemajo za ohranitev naravnega okolja in pravic domačinov.

Foto: Reuters  Krave se pasejo na zemljišču izsekanega pragozda.

 

Američana Kip Andersen in Keegan Kuhn sta letos predstavila dokumentarni film Cowspiracy, ki dodatno pojasni že tako slabe napovedi glede okoljskih katastrof, ki se napovedujejo Zemlji. Dokumentarec gledalca popelje do drago opremljenih pisarn najbolj vplivnih okoljevarstvenih organizacij, ki ob njunih vprašanjih bolj ali manj molčijo ali se izmikajo. Pred mikrofon postavita tudi avtorje, profesorje in zagovornike živali. Naslov filma je tudi zgovoren, sicer se krave niso zarotile proti podnebju, ampak si grob z vilicami in nožem kopljemo sami.

Paradoks sodobnosti − več mesa, manj življenja

Poimenujmo jo Micka, kravo, ki je privezana na železni drog. Stoji na betonskih tleh, je omejena in umetno oplojena. Njena hrana so večinoma gensko spremenjeni pridelki. Ljudje imamo radi smetano, zato Mickinega mladička, če je moškega spola, ubijejo, da je mleko lahko namenjeno trgovinam. Hčerko čaka enaka usoda kot mater. Vsaka tretja krava v mlečni industriji je zaradi okoliščin in napora kmalu tako bolna, da stroški zdravljenja z antibiotiki presegajo vrednost njenega mleka. Zato je Micka predelana v pašteto, ki jo otroci dobijo namazano na kruh. Vsaka krava, naj je vzgajana za zakol ali mleko, v času življenja proizvede ogromno izločkov, ki so za naš planet, verjeli ali ne, še bolj usodni kot naš avto.

Foto: Reuters

 

Z brezkompromisnimi dejstvi dr. Richard Oppenlader, avtor in okoljevarstvenik, ter profesor dr. Kirk R. Smith z Univerze Berkeley trdita, da je živinoreja primarni vzrok za ekološko kataklizmo, sredi katere živimo. Seveda so resna težava tudi promet in fosilna goriva, a daleč za katastrofičnimi posledicami živinoreje, ki je glavna povzročiteljica izpusta metana, ta je za naš planet večkratno bolj uničujoč od ogljikovega dioksida. Torej, za največji delež toplogrednih izpustov je odgovorna živinoreja.

Poleg tega živinoreja na svojem pohodu smrti povzroča lakoto. Levji delež pridelane hrane postane krma za živino, namesto hrana za ljudi. Poleg tega je poraba pitne vode v živinoreji gigantska, prav tako elektrike in zemljišč. Velika grožnja okolju je tudi toksičnost živalskih fekalij, ki se izlivajo v reke in morja, kar je dodatni razlog za odmiranje življenja v rekah in oceanih. Poleg roparskega ribištva na globalni ravni, ki ubija vse, kar je v veliki modrini še živega.

Kaj še? Živinoreja in ribištvo sta posledično vzrok za dobesedno ugrabitev življenjskega prostora divjim živalim. To, da jim grozi največje izumrtje od časa dinozavrov, ni niti več novica.

Zakaj o tej tako resni grožnji za okolje, na svetovni ravni, odločneje ne spregovorijo največje okoljevarstvene organizacije, z Greenpeaceom na čelu? Kakor mi je povedala predstavnica te organizacije v Sloveniji Tina Peternel, spornost živinoreje za okolje prepoznavajo in menijo, da je potreben odprt dialog. Kar dokazujejo tudi s tem, da na svojih dogodkih postrežejo vegetarijansko hrano.

Voziti kolo ali odkloniti zrezek, to zdaj ni več vprašanje

Raje ugašamo luči, ločujemo odpadke, se prhamo tri minute in vozimo kolo, namesto da bi se odrekli zrezku. Stanje je takšno, da je en brezmesni dan na teden slaba šala za stanje okolja. Kot je v dokumentarcu Cowspiracy zlovešče pripomnil vodja okoljevarstvene organizacije, se nam bližajo vojne za vodo in hrano, zaradi toplogrednih učinkov na ekosistem.

Foto: Reuters  Vsak dan je zaradi živinoreje uničen nov kos pljuč planeta − amazonskega gozda.

 

Lahko na kakršen koli način uživanje mesa in mleka prispeva k ohranitvi okolja za nas in naše otroke? Večina želi slišati odgovor: da. Resnica pa je: ne. Zrezek in kozarec mleka sta najbolj učinkovit način za uničevanje planeta, živali in ljudi. Sliši se kot znanstvena fantastika, kakor to, da nekateri propagirajo paleoprehrano v času, ko planet naseljuje skoraj devet milijard ljudi. Veste, koliko jih je bilo v paleolitiku? Nekaj milijonov. Poziv k večjemu uživanju mesa je v omaki postrežena smrtna obsodba milijard ljudi.

Kot kaže, je večini težje spremeniti vsebino krožnika kot se zazreti otroku v oči in si predstavljati, kako bo čez dvajset let mladostnik vprašal: »Kje je voda?« Takrat bo treba razložiti, da je bil tatarski biftek pomembnejši od prihodnosti.

Michael Pollan, profesor novinarstva z Univerze Berkeley in avtor knjižnih uspešnic na temo hrane, je za New York Times napisal obsežen članek na temo prehrane, nutricionistke, industrije, ljudi in okolja. Med njegovimi nasveti glede prehrane v antropološkem smislu še posebej izstopa njegov napotek, naj nas pri hrani vodi predvsem kultura, in ne znanost. Kakšna kultura torej smo, če gledamo stran, ko drugi umirajo in trpijo? Kultura smrti?

Kot se ljudje dobro poznamo, nam pravzaprav seže le malo do srca, če nismo prizadeti osebno ali naši najbližji. Šele trakrat se zares vprašamo, na kakšen način živimo. Tudi svetovno znana aktivistka in pisateljica Naomi Klein je okoljsko katastrofo doživela na povsem nov način, ker je stupeno okolje razlitja nafte obiskala noseča.

Še tako potraten luksuzni avto, še tako krvav zrezek ali nebotičnik sredi puščave ne dosega resničnega jedra onesnaževanja okolja − to je naša mentalna polucija. Človekov pohlep je začetek in konec vprašanja Zemlje.

Prijavi sovražni govor