Tiskane izdaje
Spodnja zgodba potrošnice, ki je prek spleta naročila čevlje prestižne blagovne znamke, nevede, da so ponaredek, se je končala srečno. A vedno ni tako. Pogosto potrošnik ostane brez blaga in kupnine, lahko pa ga bremenijo še stroški postopka uničenja blaga.
Potrošnica je na neki tuji spletni strani naletela na ugodno ponudbo, kjer so čevlji, katerih cena se sicer giblje okrog 500 evrov, stali le 150 evrov. Po podatkih na spletni strani naj bi bilo podjetje registrirano v Nemčiji, vendar je potrošnica ob prejemu čevljev ugotovila, da so bili ti poslani iz Hongkonga. Ko jih je pomerila, je zaznala nenavaden vonj, poleg tega so bili čevlji slabe kakovosti in zelo neudobni, v njih praktično ni mogla hoditi. Posumila je, da gre za ponaredek, zato se je obrnila na svojo banko, kjer je vložila zahtevek za povračilo denarja na kreditno kartico. Banka je njen zahtevek odobrila, tako da je dobila kupnino povrnjeno. Vendar zadeva s tem ni bila zaključena. Čez nekaj dni je prejela pismo odvetnika, v katerem jo je ta opozoril na kršitev pravic intelektualne lastnine in v imenu imetnika blagovne znamke od nje zahteval plačilo odškodnine.
V opisanem primeru je imela potrošnica precejšnjo srečo, saj je dobila povrnjeno kupnino, s pomočjo Mreže Evropskih potrošniških centrov (EPC) pa se je uspela z odvetnikom dogovoriti, da ji ni bilo treba kriti stroškov uničenja ponarejenega blaga.
Grožnja za zdravje
»Udarec po žepu ni najhujše, kar lahko doleti potrošnika. V nekaterih primerih ponarejeno blago predstavlja tudi resno grožnjo za zdravje in varnost ljudi ter okolje,« sporočajo iz Evropskega potrošniškega centra Slovenija. Ponarejeni izdelki namreč niso laboratorijsko preizkušeni in lahko vsebujejo zdravju škodljive snovi. Kozmetični izdelki so še posebno kritični. Ponaredek črtala za oči MAC (MAC Eye Kohl) vsebuje 46-kratnik dovoljenega bakra v izdelku, kar lahko povzroči resno alergijsko reakcijo.
Vprašljiva varnost
Poleg tega je vprašljiva je tudi varnost izdelkov, saj se na primer pri elektronskih napravah po navadi uporablja slabša izolacija in žica, kar lahko povzroči pregrevanje in posledično vžig. V«arni proizvodi, ki so skladni s standardi EU, imajo CE oznako. To ponarejevalci pogosto kopirajo oz. uporabijo znak, precej podoben CE oznaki, ki dejansko označuje, da izdelek prihaja iz Kitajske in ne, da zadostuje standardom. Potrošnik tako zelo težko ugotovi, da kupuje ponaredek,« opozarjajo na EPC Slovenija.
Pri proizvodnji in prodaji ponaredkov gre za nelegalne dejavnosti, za katerimi največkrat stoji organiziran kriminal, katerega vir prihodkov predstavljajo dobički iz tovrstne trgovine. Potrošniki se tako na žalost ne zavedajo, da z nakupi ponaredkov pogosto podpirajo tudi kriminalne združbe.
Kaj lahko stori potrošnik?
Glede na vse možne posledice, je treba pred nakupom dobro premisliti, ali je morebitni prihranek res vreden tveganja.
»Seveda obstaja možnost, da je potrošnik pri nakupu zaveden, ker spletna stran ponudnika na prvi pogled deluje verodostojno, ponudba je v jeziku potrošnika ter opremljena s fotografijami originalnih izdelkov po znižanih cenah, ki pa vseeno niso tako nizke, da bi potrošnik lahko posumil, da gre za ponaredek. To lahko potrošnika vodi v nakup, ki ga sicer ne bi opravil,« pravijo na EPC Slovenija.
Ob nakupa ponaredka se lahko potrošnik, ki je plačilo izvedel s kreditno kartico, obrne na svojo banko in se pozanima o možnostih povračila. Pri tem mora paziti, da reklamacijo vloži pravočasno.
Blago, s katerim se kršijo pravice intelektualne lastnine, se praviloma uniči, pri čemer lahko imetnik blagovne znamke ali njegov zastopnik od potrošnika zahteva povračilo stroškov uničenja. Če potrošnik ni vedel, da bo prejel ponaredek in je blago kupil za lastno uporabo, lahko imetniku blagovne znamke pisno pojasni, da je ravnal v dobri veri in poskuša na ta način doseči oprostitev plačila. Če ga je prodajalec s svojim oglasom zavedel, naj kot dokazilo priloži tudi povezavo do spletne strani, kjer je bilo blago kupljeno.
Lahko vas še dodatno oglobijo
Pri EPC Slovenija opozarjajo, da lahko poleg vseh omenjenih nevšečnosti, v nekaterih državah potrošnik tvega tudi globo. Tako na Hrvaškem potrošnika, ki kupi ponarejeno blago, lahko doleti kazen v višini od 300 do 1500 evrov.
Več informacij o tem, kako se izogniti nakupom ponaredkov, vključno s celotnim poročilom Mreže EPC »Ponarejeni izdelki in vpliv na pravice potrošnikov pri spletnih nakupih v Evropi«, je dostopnih na spletni strani epc.si.
