Tiskane izdaje
Si še predstavljate družino, v kateri ni vsaj pet elektronskih naprav? Sodobna, tehnološko povprečno opremljena družina ima v splet povezane vsaj tri pametne telefone, tablico ali prenosnik in LCD televizor. Z velikostjo družine raste tudi število »pametnih naprav«, ki pa so pogosto uporabljane »nespametno«.
Matevž, uporabnik programa Logout, kamor je prišel po pomoč zaradi zasvojenosti s spletom, natančneje zaradi zasvojenosti s spletnimi »multiplayer« igrami, je svojo izkušnjo opisal takole:
Imam 15 let starejšega brata, ki je računalničar. Odkar pomnim, me je zanimal računalnik, od brata pa sem dobival dostop do različnih vsebin, ki so me zanimale, in do različnih spletnih iger, primernih za polnoletne. Ker po mojem takratnem mišljenju nisem imel nič pametnejšega za početi, sem začel igrati spletne »multiplayer« igre. Igral sem jih, kadar mi je bilo dolgčas, kadar sem se slabo počutil, kadar sem bil osamljen, kadar sem gledal brata, ko je igral in hotel postati tako dober kot on. Starša sta delala pozno v večer, zato nisem imel pretiranega nadzora. Do konca osnovne šole mi ni nihče nikoli omejeval uporabe računalnika. V šoli sem imel odlične ocene, zato se starši niso nič pritoževali. Problemi so se začeli pojavljati v srednji šoli. Povprečje ocen mi je drastično padlo in moral sem ponavljati 2. letnik. Takrat so se pa oglasili starši: »Vsega je kriv računalnik!« in mi začeli izklapljati internet, skrivati enkrat tipkovnico, drugič monitor, tretjič kable. Vedno sem se znašel in prišel do svojih igric. Tudi ob pomoči brata. Prepiri so se vrstili vsak dan, doma je postalo nevzdržno. Zato sem se začel še bolj zapirati v sobo in igrati igre. Le to me je držalo pokonci. Starši so kar naenkrat od mene pričakovali, da bom ugasnil računalnik po dveh urah uporabe, ves čas so mi težili z nekimi pravili in me kaznovali ker se jih nisem držal. V 3. letniku sem se izpisal iz šole.
Tipična družinska zgodba
Matevževa izpoved je tipična družinska zgodba, kjer starši otroku omogočijo prezgodnji, nenadzorovan stik z napravami, povezanimi v splet, ko pa se pojavijo težave, presenečeno ugotovijo, da njihov otrok oziroma že mladostnik, ni sposoben samonadzora nad uporabo spletnih vsebin. Ne samo to, spletne vsebine uporablja za čustveno pomiritev, za krajšanje dolgčasa, za druženje, za samopotrjevanje ipd.
Takrat, v skrbi za svojega najstnika, začnejo uporabo spleta omejevati in uvajajo pravila, s katerimi se mladostnik navadno ne strinja. Najbolj verjetni nadaljnji scenarij takšne situacije bo upor mladostnika, vsakodnevni prepiri, povezani z uporabo pametnega telefona ali računalnika, s tem še večja čustvena stiska vseh članov družine ter posledično še večja potreba po določenih spletnih vsebinah z namenom čustvene pomiritve, odmika od realnosti ali zanikanja težav.
Tako se družina znajde v začaranem krogu uporabe oziroma zlorabe pametnih naprav. Nič kaj pametno ...
Starši, delujte preventivno!
Dobra novica je, da tovrstne nespametne scenarije lahko preprečimo z ustrezno e-vzgojo. Začnimo pri zgledu. Prvi stik z napravo ima otrok že takrat, ko opazuje svoja starša, ko uporabljata pametni telefon ali drugo napravo. Le-ta naj ne bo prepogost spremljevalec starša, še posebej, če je ob staršu otrok. Otrok se zelo hitro nauči, da je naprava, ki jo mama ali oče pogosto jemljeta v roke, zelo pomembna in kakor hitro lahko, začne tudi sam segati po njej. Pomembno je, da starš že na tem mestu postavi mejo in otroku ne dovoli rokovati s pametnim telefonom ali tablico.
Vsaj do tretjega leta starosti uporaba »pametnih« naprav za otroka ni priporočljiva. Otrok pravzaprav z uporabo pametnih naprav ne izboljša svojih razvojnih potencialov, ne razvija dodatnih spretnosti ali veščin, ki jih ne bi mogel razviti v vsakdanjih življenjskih situacijah brez pametnih naprav. Otrok v tem prvem obdobju potrebuje predvsem čustveni stik s staršem. Namesto da starš otroku predvaja pravljico z Youtuba in ob tem ponosno ugotavlja, da otrok že sam najde priljubljene pravljice na spletu, naj otroku pravljico raje prebere. Ob tem gradi in razvija tudi čustven odnos z otrokom.
Nevarnost spleta je tudi ta, da je lahko staršem večkrat v trenutno pomoč, kot »varuška«. Otrok je takrat navadno priden, ne joka, pozoren je na spletno ali TV vsebino (risanko, pravljico ...), kar staršem nakloni nekaj dragocenih trenutkov zase oziroma za delo, ki ga hočejo opraviti. Dragocenih v tistem trenutku, na dolgi rok pa je to slaba e-vzgoja. Otrok se namreč lahko nauči, da se najhitreje pomiri ali prijetno počuti ob spletu ali televiziji.
Po tretjem letu otrokove starosti so zanj primerne predvsem interaktivne spletne vsebine, didaktične spletne vsebine, pravljice, glasba, toda ob nenehni prisotnosti starša. Delno samostojna uporaba pametnih naprav, povezanih v splet, je priporočljiva šele po devetem letu starosti ob vzpostavitvi tako imenovanih e-pravil, ki delujejo le ob njihovi dosledni uporabi.
Do štirinajstega leta otrokove starosti, je starš tisti, ki nadzoruje čas, vsebino, gesla, nameščanje aplikacij ... Možna je že samostojna uporaba naprav, a le ob predhodni odobritvi starša.
E-vzgoja je trdo delo za starše, ki pa se obrestuje
E-vzgoja je od prvega otrokovega stika z napravo pa do zgodnje adolescence trdo delo za starše. Zahteva doslednost, informiranost, nadzor in »trde živce«. Se bo pa to trdo delo zagotovo obrestovalo, ko bo mladostnik sposoben samonadzora nad spletnimi vsebinami, ko bo splet in naprave uporabljal odgovorno in uravnoteženo, v svojem življenju pa bo imel tudi druge »offline« interese in hobije. Se splača!
Družinska e-pravila
E-pravila naj vsebujejo odgovore na:
- KDAJ lahko otrok uporablja napravo
- KJE jo lahko uporablja, torej v katerem prostoru
- KOLIKO časa
- KATERE vsebine
- KAKŠNA je posledica nespoštovanja pravil oziroma nagrada za spoštovanje pravil
Še nekaj namigov:
- otrok ali mladostnik naj si naprav ne kupuje z lastnimi prihranki
- naprave naj ne bodo v otroških sobah
- uporaba naprave za zabavo je privilegij, ugodnost
- nagrajevanje zaželenega vedenja naj ne bo vezano na napravo (na primer dodatni čas)
- posledica nezaželenega vedenja naj ne bo vedno vezana na napravo (na primer odvzem), razen če je to dogovorjena posledica nespoštovanja e-pravil
- uporabljajte aplikacije za nadzor »online« časa ali opcijo starševskega nadzora (opcija, ki jo ponuja operacijski sistem)
- vsi člani družine si vsaj enkrat na teden privoščite e-post in skupaj kvalitetno preživljajte prosti čas
***
Špela Reš, univ. dipl. psih., je svetovalka v Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta LOGOUT.
