Odlogiraj se: Igraj pametno

So video igre vir sprostitve ali stresa?

Objavljeno
20. februar 2018 09.59
ap Halo 4 Seattle Launch
Špela Reš
Špela Reš

»Video igre igram, ker me to sprošča«, je najbolj pogost motiv za igranje video iger. Seveda, sprostitev je na koncu koncev najpomembnejša uporabniška izkušnja, ki jo pričakujemo od sodobne »entertainment industrije«. Sprostitev po napornem šolskem dnevu, sprostitev po stresa polnem delovnem dnevu, sprostitev od napornih odnosov, sprostitev, kar tako-da se malo »pocrkljam«.

Človekova potreba po sprostitvi je gonilo sodobne zabavne industrije, tudi igričarske. Kako pripraviti človeka do tega, da bo čim več svojega časa namenil sprostitvi ob video igri in ob tem zapravil še kakšen evro ali dva, je osnovno vprašanje proizvajalcev video iger. Zato svoje vsebine gradijo okrog premišljenega motivacijsko-nagrajevalnega sistema, o katerem igralec ne razmišlja pretirano. Sledi igri, se ob tem zabava in sprošča.

Uravnoteženo igranje video iger, primernih starosti igralca, lahko poleg sprostitve, pomaga tudi pri krepitvi določenih sposobnosti, veščin in spretnosti, kot so na primer pozornost, koncentracija, spominske sposobnosti, prostorska predstavljivost, kreativnost, strateško razmišljanje, ipd. Odvisno seveda od vrste igre, ki jo igralec igra.

A kaj se zgodi, ko igralec začne glasno in sočno preklinjati, ko igra ne gre v želeno smer? Kaj se zgodi, ko začne razbijati stvari, ki mu pridejo pod roke, ker njegova ekipa izgublja? Kaj se zgodi ko reče »Ne, ne morem prenehati z igro, sem vanjo vložil preveč časa in truda!«.

V ozadju zgoraj opisanega vedenja so lahko različni razlogi. Poleg tega, da video igre že same po sebi vsebujejo mehanizme, ki spodbujajo človekovo tekmovalnost, željo po napredovanju, raziskovanju, dosežku, potrditvi in pripadnosti, je psiho-socialna vpletenost v video igro odvisna tudi od osebnosti posameznika.

Zasvojenost z video igrami

Močna psiho-socialna vpletenost v video igro seveda še ne pomeni zasvojenosti. Lahko pa igralec razvije zasvojenost, če igranje postane prevladujoč način soočanja z lastnimi neuspehi, razočaranji in stiskami na drugih področjih življenja. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v začetku letošnjega leta zasvojenost z video igrami uvrstila na seznam duševnih bolezni.

Igralec lahko sam aktivno vpliva na to, da bodo učinki igranja video iger pozitivni in kar se da sprostilni. Foto: Kevork Djansezian/AFP

Kako lahko prepoznamo zasvojenost z video igrami?

• gralec občuti nemir, razdraženost, če ne more igrati/nadaljevati z igro
• igralec je pre-okupiran z mislimi o video igri tudi ko ne igra
• igralec pomembnim drugim osebam pogosto laže o tem koliko časa je porabil za igro
• igralec začne opuščati druge aktivnosti in socialne stike, da bi pridobil več časa za igranje
• igralec je pogosto utrujen, lahko ima glavobole
• igralec opušča osebno higieno, spreminja spalne in prehranjevalne navade.

Igraj pametno

Igralec lahko sam aktivno vpliva na to, da bodo učinki igranja video iger pozitivni in kar se da sprostilni. Pri otrocih in mladostnikih, so za to odgovorni njihovi starši, ki so svojemu otroku v pomoč in podporo pri uravnoteženem, odgovornem in pametnem igranju video iger.

Nekaj priporočil za uravnoteženo in pametno igranje video iger:

• igraj video igre, ki so primerne tvoji starosti (glej PEGI oznake; starši naj do mladostnikove-ga 14. leta starosti obdržijo nadzor nad vsebinami, naj se v naprej pozanimajo o igri, nevar-nostih ipd)
• v naprej si določi in omeji čas igranja
• na računalnik ali telefon si naloži program za nadzor časa in spremljaj svojo časovno statisti-ko
• med igranjem si vsaj na 1 uro vzemi 10 min pavze, se fizično razmigaj, sprehodi...
• ne igraj več kot 2 uri v kosu, na dan (časovna omejitev za odraslega človeka)
• ne dovoli da igra kontrolira tvoj čas igranja
• ne opuščaj obrokov ali spanja na račun igranja video igre
• ne jej ob ekranu
• med igranjem pij tekočino
• igranje video igre si privošči po opravljenih obveznostih
• ne prekinjaj, odlašaj ali prenehaj drugih aktivnosti na račun igranja video igre
• druženju v živo vedno daj prednost pred igranjem video igre
• ne bodi vedno na voljo
• pri skupinskem igranju, soigralcem odločno in jasno povej, kdaj imaš čas in kdaj ne
• ko začutiš, da je igra postala obveznost, si vzemi večdnevni odmor in razmisli ali je igra ne-kaj kar še vedno želiš nadaljevati ali ne.
• razmišljaj in se s pomembnimi drugimi osebami pogovarjaj o tem, kako video igra vpliva na tvoje življenje
• že v začetku sprejmi dejstvo, da boš ob prenehanju igranja izgubil vse kar si v igro vložil. (če dojemaš igro kot izkušnjo in ne kot zbiranje in doseganje točk in dosežkov boš lažje prene-hal z igro, če želiš)

 ***

Špela Reš, univ.dipl.psih, svetovalka in Bor Lucijan Turek, sodelavec v Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta LOGOUT.