Tiskane izdaje
Nacionalni inštitut za javno zdravje je leta 2014 izvedel raziskavo o problematični rabi interneta med odraslo populacijo v Sloveniji. Ugotovili so, da ima 3,1 odstotka odrasle populacije resen problem s pretirano rabo interneta, ki je ne morejo nadzorovati. Raziskava je pokazala, da je med rizičnimi uporabniki več moških kot žensk, pretežno samskih. Najpomembnejši pokazatelj problematične rabe interneta pa je starost, pri čemer je najbolj rizična starostna skupina od 15 do 29 let.
Zelo podobno ugotavljamo tudi v Centru pomoči pri čezmerni rabi interneta LOGOUT, saj je v naš program vključenih več kot 80 odstotkov uporabnikov moškega spola, ki so v povprečju stari 20 let. K nam najpogosteje pridejo po pomoč zaradi čezmernega igranja računalniških in mobilnih iger, brezciljnega brskanja po spletnih vsebinah in uporabe družbenih omrežij.
Obstaja več vrst spletne zasvojenosti in vsaka od njih ima svoje zakonitosti in posebnosti. Kljub temu dinamika zasvojenosti ostaja enaka. V samem središču življenja zasvojene osebe je določena spletna vsebina, denimo računalniška igra, družbeno omrežje, spletno nakupovanje ..., oseba postane kompulzivni uporabnik teh spletnih vsebin in je ujeta v nenehno iskanje ugodja. Toleranca se povečuje, zato mora za podoben občutek ugodja intenzivirati in/ali povečati »dozo« spletne aktivnosti.
Če posameznik ne more dostopati do spletnih vsebin, ima odtegnitvene simptome, ki so lahko psihične ali fizične narave, na primer tresenje, razdraženost, težave s spanjem. Pogosti so tudi konflikti z za odvisnika pomembnimi drugimi osebami, zmanjšan interes za druge aktivnosti (študij, delo, družabno življenje, osebni interesi) in občutek izgube nadzora nad življenjem. Pojavljajo se občutki krivde, a žal pogosto v duetu z obrambnimi mehanizmi, ki opravičujejo škodljivo uporabo spleta.
Sledijo poskusi abstiniranja ali kontrolirane uporabe spleta, kjer je recidiv pogosto neizbežen in krog zasvojenosti se znova zavrti.
Zasvojenost z računalniškimi igrami
Igre lahko igramo po spletu, prek računalniške mreže, samostojno ali z več igralci. Razlikujejo se po vsebini, kompleksnosti in uporabljeni tehnologiji (računalniki, tablice, pametni telefoni, konzole). Med najbolj tvegane (z visoko stopnjo zasvojljivosti) spadajo vedno bolj priljubljene spletne igre MMORG (ang. Massively multiplayer online role-playing games). V njih posameznik oblikuje in nadzoruje enega ali več likov, s katerimi se v fantazijskem svetu povezuje v klane. Neskončne možnosti za uspeh v igri, ki lahko nadomeščajo neuspeh na različnih področjih realnega življenja, so dobra podlaga za razvoj zasvojenosti.
Če posameznik izgublja stik z realnostjo, postaja apatičen in daje prednost igri pred resničnim življenjem, je čas, da poišče pomoč.
Splošna zasvojenost z digitalnimi tehnologijami in spletom
Tovrstna odvisnost obsega vsakodnevno brezciljno brskanje po spletu, pregledovanje elektronske pošte, nenehno preverjanje sporočil in statusov na priljubljenih družabnih omrežjih, blogih, elektronskih medijih, novicah ... Čas, preživet za računalnikom ali mobilno napravo, povezanim v splet, se povečuje in posameznik lahko le redko pojasni koristnost, dolžino in vsebino svoje aktivnosti. To kaže na izkrivljeno dojemanje časa.
Zaradi preokupiranosti s spletom se posameznikovo zadovoljstvo in aktivnost v »offline« življenju zmanjšuje, posledice pa so vidne na področju odnosov, družine, prostočasnih dejavnosti, dela oziroma šole ...
Zasvojenost z družabnimi omrežji
Večina uporabnikov družabnih omrežij ve, da spletna komunikacija ni nadomestek za komunikacijo iz oči v oči, kljub temu pa je vse več tistih, ki z uporabo družabnih omrežij pretiravajo. Na spletnih omrežjih, kot so facebook, myspace, twitter, google+, snapchat ..., lahko uporabniki ves čas aktivno, še pogosteje pa pasivno spremljajo statuse svojih prijateljev.
Polovica vseh uporabnikov družabnih omrežij se v svoj profil poveže tudi sredi noči. Osebe, ki postanejo zasvojene s spremljanjem družabnih omrežjih, se pogosto začnejo zapirati vase in izgubljati stik s seboj in bližjimi, nenehna povezanost v omrežja pa jim onemogoča kakovostno delo in sprostitev.
Osebe, zasvojene z družabnimi omrežji, lahko trpijo tudi za relativno novo obliko socialne tesnobe: strahom pred zamujenimi priložnostmi (ang. Fear of Missing out - FoMO). Ta se kaže kot posameznikova pretirana zaskrbljenost glede zamujanja prijetnih, zadovoljujočih, morda za posameznika koristnih, družabnih dogodkov. Zaradi teh skrbi občuti željo in prisilo po konstantni vključenosti v dogodke, ki jih doživljajo drugi − prijatelji, znanci ali celo popolni tujci s spleta.
Najbolj rizične za razvoj te zasvojenosti so mlajše samske ženske s pridruženimi rizičnimi psihološkimi dejavniki.
Zasvojenost s spletnim nakupovanjem
Nakupovanje po spletu je v porastu. Do zaželenih izdelkov pridemo le s klikom, nakup je enostaven, prihrani nam tudi čas. Težava nastopi takrat, ko z nakupovanjem nadomeščamo nekaj drugega, kadar nam nakupovanje pomeni odmik od težav in sproža pozitivna čustva.
Spletne dražbe, kot je, denimo, e-bay, so zelo privlačne. Na portalu lahko najdemo skoraj vse in trenutki, ko neka stvar postane naša, so vznemirljivi, primerljivi z občutkom zmage. Ta občutek nas lahko zavede v kompulzivno nakupovanje. Posameznik se znajde v vrtincu iskanja novih artiklov, sčasoma doživlja vse manj ugodja in vse več nemira, ki ga sili k ponovnemu nakupovanju. Poleg drugih posledic se osebe z zasvojenostjo s spletnim nakupovanjem soočajo s finančnimi stiskami in dolgovi, ki jih prikrivajo pred drugimi.
Zasvojenost s pornografskimi vsebinami
Z anonimnostjo, visokokakovostno vsebino (fotografije, video, VR-očala), dostopnostjo in interaktivnostjo nudi splet, v primerjavi z drugimi mediji, mnogo bolj doživeto izkušnjo. Seksualne vsebine se na spletu pojavljajo v neomejenih količinah in nanje lahko naletimo tudi po naključju.
Posameznik tukaj izživi svoje seksualne fantazije in zadovolji osnovne potrebe po spolnosti. Raziskave kažejo, da moški v večjem številu gledajo pornografijo, ženske pa so bolj aktivne v erotičnih klepetalnicah. V nekaterih primerih se tovrstna aktivnost spremeni v zasvojenost. Takrat se osebe kompulzivno zatekajo v seksualno vedenje, povezano s spletnimi seksualnimi vsebinami, kar postane njihov mehanizem za soočanje s stresom v resničnem življenju.
Posebno občutljivi so mladostniki, pri katerih lahko že relativno običajna raba vsebin za odrasle povzroči čustvene spremembe in vpliva na oblikovanje napačnih predstav o spolnosti.
Zasvojenost s športnimi stavami in igrami na srečo
Zaradi 24-urnega dostopa, anonimnosti in ustvarjanja realistične izkušnje igralnice problem zasvojenosti od iger na srečo na spletu narašča. Ker igralci igrajo od doma, ki jim predstavlja varno okolje, so pripravljeni tvegati več, pri tem pa imajo občutek, da imajo vse pod nadzorom.
Za igre na srečo je značilna globoka duševna vpletenost, zaradi katere posameznik izgubi časovno perspektivo in si ustvarja iluzije. Elektronski denar ima psihološko nižjo vrednost od pravega denarja. Tovrstno igranje vpliva na upad presoje posameznika in na finančnovrednostni sistem igralca. Igralci igrajo zaradi velikega vznemirjenja, adrenalina in ugodja, ki se sproža ob pričakovanju zmage. Pogosto pa trpijo tudi zaradi velikih osebnih stisk, ki se s kompulzivnim igranjem le poglabljajo in lahko privedejo tudi do skrajnih situacij, kot so finančni zlom, depresija in samomorilnost.
Ameriško združenje za medicino zasvojenosti ASAM (American Society of Addiction Medicine) je leta 2011 podalo novo definicijo zasvojenosti. Pri zasvojenosti gre za kronično motnjo v delovanju možganov, in ne samo za vedenjsko težavo, ki je nastala zaradi pretiranega uživanja alkohola, mamil, igranja računalniških iger ... Zasvojenost je predvsem kronična bolezen možganskega nagrajevalnega kroga in centrov, ki so povezani z motivacijo in spominom.
Izstop z vrtiljaka zasvojenosti zato ni ne preprost ne hiter. Vsekakor pa lahko oseba s podporo bližnjih in strokovno pomočjo začne delati korake v smeri bolj zdravega in izpolnjenega življenja.
***
Lorena Pahovič, univ.dipl.soc.del. je svetovalka v Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta LOGOUT.
