Tiskane izdaje
Ljubljana – Več kot tretjina Evropejcev slabo pozna pravice, ki jih imajo kot potrošniki v EU, so ob lanski uveljavitvi direktive o tem ugotavljali v evropski komisiji. Z obiskom komisarke za pravosodje, potrošnike in enakost spolov Věre Jourove se je včeraj tudi v Sloveniji uradno začela kampanja ozaveščanja o pravicah potrošnikov v EU.
Eden od namenov direktive je bil poenotiti pravice potrošnika na ravni evropske povezave. Pravila zagotavljajo visoko raven varstva ne glede na to, ali kupujemo v trgovini ali po spletu, doma ali v tujini. Ni presenetljivo, da je ena od bolj izpostavljenih tem prav zaščita kupcev, ki izdelke naročajo po spletu, pa naj bo pri domačih trgovcih ali v tujini. Več kot polovica Evropejcev namreč nakupuje tudi na ta način, vsak deseti med njimi tudi čezmejno. Potrošniki se pri tem ne počutijo vedno zaščitene in pri nakupih niso gotovi vase, ugotavljajo v evropski komisiji. Navajajo, da je skoraj tretjina ljudi, ki so izdelek naročili na kateri izmed domačih spletnih strani, nanj čakala dalj časa, kot je bilo dogovorjeno, skoraj desetina pa jih kupljenega sploh ni nikoli prejela. Skoraj tretjina pritožb potrošnikov, s katerimi se ukvarja Evropski potrošniški center (EPC), je povezana s spletnimi nakupi.
Nič več v naprej izbranih okenc
Pomembna novost na tem področju je na primer, da so pri spletnih nakupih prepovedane tako imenovane stroškovne pasti. Kupec mora vedno potrditi plačilo, preden se mu znesek zaračuna, pri tem pa mora biti jasno navedeno, kaj cena vključuje. Prav tako se ne bi smelo več dogajati, da bi morali plačati za dodatne plačljive stvari v okviru spletnega nakupa, ki jih niti nismo hoteli izbrati, a smo to storili pomotoma, ker je bilo polje za nakup tega že vnaprej označeno. To se je na primer lahko dogajalo pri nakupih letalskih vozovnic nekaterih prevoznikov, s čimer so potniki, ki niso opazili z zeleno kljukico potrjenega okenca, kupili prednostno vkrcavanje v letalo. »Nič več vnaprej izbranih okenc,« sporočajo iz evropske komisije in dodajajo, da direktiva potrošnika ščiti tudi pred tem, da bi moral plačevati za storitve, o katerih pred nakupom ni bil obveščen.
Za teden dni je podaljšan tudi rok, v katerem potrošnik lahko odstopi od nakupa na daljavo oziroma od nakupa zunaj poslovnih prostorov. Ta 14-dnevni rok sicer začne teči od dne, ko potrošnik prejme blago, pri tem pa ima tudi pravico do preklica nakupa, na kar ga mora prodajalec jasno opozoriti, sicer se rok za vračilo podaljša na leto dni. Za preklic ima na voljo standardni obrazec EU, kar omogoča enostavnejše izpolnjevanje zahtevka za nakupe, opravljene v tujini. Prav toliko časa ima potem trgovec za povrnitev plačanega zneska, skupaj s stroški standardne dostave – razen če je kupca že prej posebej obvestil, da v takšnem primeru stroške za to nosi sam.
Premalo poznamo pravice iz naslova stvarnih napak
Čeprav se po podatkih EPC čedalje več potrošnikov obrača nanje, se Evropejci še vedno premalo zavedamo pravic, ki jih imamo. Tako je tudi v Sloveniji, so povedali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, v okviru katerega v Sloveniji deluje ta center. »Opažamo, da potrošniki razmeroma dobro poznajo pravico do odstopa od pogodbe, sklenjene na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, in pravico do informiranosti, ki predstavljata dve izmed ključnih pravic, ki jih ureja ta direktiva. Največ vprašanj, ki jih prejemamo, pa je povezanih s pravicami v primeru napak na kupljenem blagu. Zaznavamo predvsem, da potrošniki ne poznajo prednosti uveljavljanja pravic iz naslova stvarne napake. Potrošnik lahko namreč v takem primeru sam izbira med zahtevki, medtem ko pri uveljavljanju garancije te možnosti nima,« so povedali na ministrstvu, kjer so v okviru kampanje ozaveščanja potrošnikov izpostavljali pet pravic, ki bi jih morali poznati. To so: pravica do popravila ali zamenjave blaga z napako, pravica do poštenih pogodbenih pogojev, pravica do odstopa od pogodbe v 14 dneh za blago kupljeno preko spleta, pravica do natančnih informacij o blagu in pravica do pomoči mreže EPC za nakupe pri podjetjih v drugih državah EU.
Kaj vse moramo torej vedeti kot kupci?
Pomembna razlika med klasičnim nakupom v trgovini in na spletu oziroma zunaj poslovnih prostorov trgovca je, da ga v prvem primeru trgovec, tudi če se blago ne ujema z oglaševanim in ga po nakupu ne želimo obdržati, ni dolžan zamenjati oziroma vrniti denarja. V drugih primerih velja 14-dnevni rok, v katerem se lahko premislimo in izdelek vrnemo. Če v tem času trgovec ne vrne denarja oziroma se niti ne odzove na naš zahtevek, se po pomoč obrnemo na nacionalna potrošniška združenja v državi, kjer smo opravili nakup, oziroma na najbližji EPC.
Če po največ šestih mesecih od nakupa blaga, ki smo ga naročili po spletu, pošti ali telefonu, odkrijemo napako, če blago ni takšno, kot je bilo v oglasu, ali če ne dosega kakovosti, ki jo pričakujemo od tovrstnega blaga, smo upravičeni do brezplačnega popravila, zamenjave, popusta oziroma vračila denarja. Če izdelek neha delovati v dveh letih od nakupa, veljajo enaki pogoji, vendar bomo morda morali dokazati, da je napaka obstajala že ob prevzemu.
Pogodbe z nepoštenimi določbami so nične
Posebej potrošniške organizacije opozarjajo še na pogodbe, ki ne smejo vsebovati nepoštenih določb. »Prodajalcu dovoljujejo, da sam presodi, ali je blago dostavil, kot je bilo dogovorjeno, ali da zahteva plačilo za poročno torto, ki jo je dostavil dva dneva po poroki,« navajajo primere, ko pogodbe niso zavezujoče za potrošnika.
Iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) so sporočili, da redno promovirajo nacionalno in evropsko zakonodajo s področja pravic potrošnikov na svojih spletnih straneh in v reviji za potrošnike. »Evropski komisiji smo tudi ponudili, da diseminiramo gradivo, povezano z izvajanjem kampanje, vendar ga do zdaj nismo prejeli,« je dejala predsednica ZPS Breda Kutin.
