Drago parkiranje na Hrvaškem

Kaj storiti, ko prejmete opomin pred izvršbo, ker niste plačali parkirnine?

Objavljeno
30. marec 2015 19.40
lvi_parking
Marko Štante, Ana Hederih
Marko Štante, Ana Hederih

Že kar nekaj časa nekateri slovenski odvetniki polnijo svoj mošnjiček na račun Slovencev, ki so parkirali na Hrvaškem in naj ne bi (ne)upravičeno plačali parkirnine.

Ko torej prejmete v nabiralnik opomin pred izvršbo, ker ste nekega dne parkirali na Hrvaškem in niste plačali parkirnine, ki znaša nekaj evrov, vas utegne najbolj presenetiti dejstvo, da je list papirja in kuverta, ki ste jo prejeli, vredna 50 ali celo 100 evrov. V takšni višini so namreč obračunani odvetniški stroški za poslan opomin.

Kaj storiti v takšnem primeru?

Uvodoma je nujno izpostaviti razliko, ki je veliko ljudi ne uvidi. V zgoraj opisanih primerih navadno ne gre za prekršek, ampak za čisto civilnopravno razmerje, saj so hrvaška parkirišča, na katerih parkirnina ni bila poravnana, v lasti zasebnih podjetij.

V kolikor bi šlo za globo za prekršek (ko bi na primer oseba neustrezno parkirala na javni površini), bi v skladu z Zakonom o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije vse kazni, nižje od 70 evrov, lahko zavrnili oziroma bi to storilo Okrajno sodišče v Celju. Vendar o tem kdaj drugič.

Kako je torej najprimerneje postopati v primeru prejema dopisa?

Najprej pozorno preberite, kako odvetnik utemeljuje verjetnost, da ste v določenem trenutku dejansko bili na Hrvaškem.

Poleg tega je potrebno preveriti, kakšen je točen čas očitanega parkiranja, saj smo opazili, da se opomini včasih navezujejo na časovna obdobja, ko podjetja sploh ne zahtevajo plačila parkirnine (na primer zimski čas).

Če ugotovite, da ste parkirnino dejansko bili dolžni plačati, vam svetujemo, da to tudi storite, vendar pa plačilo izvedite neposredno na transakcijski račun upravljavca parkirišč. Če se namreč znesek poravna odvetniku, bo le-ta lahko v skladu z 288. členom Obligacijskega zakonika najprej poračunal stroške, obresti in šele na koncu glavnico. To pa pomeni, da bi s tem delno poplačali neutemeljeno zahtevane odvetniške stroške.

Kar se tiče plačila slednjih pa prejemnikom opomina svetujemo, da jih ne poravnajo. Odvetniški družbi lahko odgovorijo in pojasnijo, da njihovih stroškov niso dolžni plačati, saj teh storitev niso naročili. V skladu z odvetniško tarifo se odvetniške storitve namreč zaračunajo stranki, za katero je storitev bila opravljena, t.j. naročniku. Prejemnik opomina bi odvetniške stroške nasprotne stranke bil dolžan plačati zgolj, če bi terjatev (t.j. neplačana parkirnina) bila ugotovljena s sodno odločbo, v kateri bi bili opredeljeni tudi pravdni stroški. V zvezi s tem pa je morda smotrno poudariti, da sodna praksa slovenskih sodišč stoji na stališču, da stroški opomina odvetnika niso stroški, ki bi bili potrebni za izvršbo, v kolikor zanjo obstaja možnost, saj lahko upnik poda izvršbo tudi brez opomina.

Ne nazadnje pa tudi ne kaže zanemariti dejstva, da so odvetniški stroški v obravnavanih primerih po našem mnenju obračunani nepravilno, t.j. pod tarifno številko, ki predvideva zahtevnejša pravna pisanja, pa čeprav so poslani dopisi vzorčni in enostavni ter kot taki ne upravičujejo odvetniških stroškov v višini 50 do 100 evrov, ampak do 10 evrov.

***

Marko Štante, univ. dipl. prav., in Ana Hederih, univ. dipl. prav

***

Po dosjeju pravnih nasvetov lahko brskate TUKAJ.