Tiskane izdaje
Se vam je že zgodilo, da je izvršitelj namesto dolžnikovega premoženja zarubil vaše, čeprav z izvršilnim postopkom niste imeli popolnoma nič? V postopku izvršbe se namreč lahko zgodi, da izvršitelj zarubi premoženje, o katerem sklepa, da je dolžnikovo, čeprav v resnici ni.
V takšnem primeru mora dejanski lastnik zarubljenega premoženja vložiti tako imenovani ugovor tretjega in (verjetno) izkazati, da je zarubljeno premoženje dejansko njegovo oziroma da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. V nasprotnem primeru, torej če vložnik ugovora ne obrazloži oziroma če te pravice ne izkaže za verjetno, sodišče ugovor zavrne kot neutemeljen. Šteje se, da je ugovor obrazložen, če vložnik v njem navede dejstva, ki izkazujejo verjetnost njegove pravice na predmetu izvršbe, kar preprečuje izvršbo, in za to predloži ustrezne dokaze. Njegova pravica pa je izkazana na stopnji verjetnosti, če več dokazov govori za obstoj te pravice kot proti njej.
Vložnik ugovora lahko kot oviro za izvršbo uveljavlja zlasti: svojo izključno lastninsko pravico (npr. na podlagi pridržka lastninske pravice); skupno lastnino zakoncev, sodedičev ali etažnih lastnikov; solastnino, če njegov delež na premični stvari, ki je predmet izvršbe, presega polovico njene vrednosti; užitek, če se užitkarju premična stvar odvzame in se namerava v izvršbi prodati prosto bremen itd. (V. Rijavec, Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003). Tudi obligacijska pravica na izročitev stvari, ki ima podlago v sklenjeni prodajni pogodbi, je pravica, ki preprečuje izvršbo, vse dokler sklep o izvršbi ni zaznamovan v zemljiški knjigi (sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 3503/2006 z dne 2. 8. 2006). Povedano drugače − vložnik ugovora lahko prepreči izvršbo, čeprav ni lastnik predmeta izvršbe.
Ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi
Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) v 1. odstavku 64. člena določa, da kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Ugovor se lahko vloži do konca izvršilnega postopka (2. odstavek 64. člena ZIZ), pri čemer ugovor tretjega ne zadrži izvršitve.
Ker je ugovor tretjega dvostransko pravno sredstvo, mora upnik imeti možnost, da nanj odgovori. Rok za odgovor na ugovor je osem dni (4. odstavek 64. člena ZIZ).
Če upnik v osmih dneh ne odgovori na ugovor ali če v tem roku odgovori na ugovor, pa v odgovoru izjavi, da ugovoru ne nasprotuje − sodišče ugovoru tretjega ugodi in izvršbo na predmet, v zvezi s katerim je tretji vložil ugovor, ustavi oziroma (če je bila v sklepu o izvršbi določno dovoljena izvršba na ta predmet) sklep o izvršbi (glede tega predmeta) razveljavi in izvršbo ustavi.
Če upnik v osmih dneh odgovori na ugovor in v odgovoru izjavi, da ugovoru nasprotuje − sodišče ugovor tretjega zavrne. V tej situaciji pa ima vložnik pravico in možnost, da v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa (s katerim je sodišče zavrnilo ugovor tretjega) vloži tožbo na ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna (3. odstavek 65. člena ZIZ).
Pravni interes za vložitev ugovora
Pravni interes je procesna predpostavka, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka. Če sodišče ugotovi, da pravni interes tretjega za vložitev ugovora ni podan, zavrže ugovor kot nedovoljen.
Na tem mestu gre izpostaviti, da vložnik ugovora ob sami izdaji sklepa o izvršbi še nima pravnega interesa za vložitev ugovora v smislu, da ima na stvari pravico, ki preprečuje izvršbo. Pravni interes za vložitev ugovora pridobi oseba šele s prvim izvršilnim dejanjem, s katerim postanejo stvari znane in natančno določene ali določljive (individualizirane), torej šele z opravo izvršbe oziroma rubežem. Torej, če sodišče dovoli izvršbo na (ne)premičninah, (ne)premičnine pa v sklepu o izvršbi (kjer je izrecno določeno, da se opravi izvršba na (ne)premičninah dolžnika) izrecno še niso opredeljene, lahko oseba vloži ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi šele, ko postanejo te (ne)premičnine določene ali vsaj določljive, to pa je praviloma takrat, ko se izvršba že opravlja, ni pa to nujno (prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Ip 3334/2014 z dne 15. 10. 2014: »V konkretnem primeru je bilo s sklepom z dne 13. 2. 2014 dovoljeno nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, to je z izvršbo na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, stanovanje v L., k. o. X, št. stavbe ..., del stavbe 4. Predmet izvršbe je torej povsem določno označen, tako da ima tretja, ki trdi, da je lastnica te nepremičnine, pravni interes za vložitev ugovora v skladu s 64. členom ZIZ.«).
Ker v 64. členu ZIZ ni posebej in izrecno določen najzgodnejši trenutek, ko je mogoče vložiti ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi in ker naša procesna ureditev ne pozna procesne predpostavke preuranjenosti vloge, je ugovor tretjega sicer mogoče vložiti neposredno po izdaji sklepa o izvršbi, torej še pred opravo same izvršbe, vendar takrat, ko je v sklepu o izvršbi določno naveden predmet, nad katerim ima oseba pravico, ki preprečuje izvršbo (prim. sklep Višjega sodišča v Celju, opr. št. II Ip 481/2013 z dne 17. 10. 2013: »Če sodišče dovoli izvršbo z rubežem premičnin, ki so v lasti in posesti dolžnika, pa te premičnine v sklepu o izvršbi izrecno še niso določene oziroma opredeljene, tretji ob sami izdaji sklepa o izvršbi ne more zatrjevati, da ima na (še nedoločeni) stvari pravico, ki preprečuje izvršbo, niti ne more uspešno uveljavljati svojega ugovora«, sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cp 1650/05 z dne 4. 5. 2005: »Ker je sodišče prve stopnje kot 'preuranjen' zavrglo ugovor tretjega, ki je bil vložen pred rubežem premičnin, ki se nahajajo na naslovu dolžnika, je storilo bistveno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.«).
Za obstoj pravnega interesa za vložitev ugovora tretjega je torej odločilnega pomena, ali je predmet izvršbe v sklepu o izvršbi določen oziroma opredeljen, tako da je nedvomno, da se s sklepom dovoljuje izvršba na tem predmetu.
Tožba na nedopustnost izvršbe
Tožba na nedopustnost izvršbe je pravno sredstvo, ki vložniku ugovora, kateri je sicer pravočasno vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, vendar z njim ni uspel, zagotavlja varovanje njegovega upravičenja na predmetu izvršbe. Kot je že bilo pojasnjeno, lahko vložnik ugovora v roku trideset dni od pravnomočnosti sklepa (s katerim je sodišče zavrnilo ugovor) začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna − tako imenovana tožba na nedopustnost izvršbe (3. odstavek 65. člena ZIZ).
Predhodni ugovor je pogoj za pravico do tožbe. Tožba na nedopustnost izvršbe, ki sicer ne zadrži izvršbe (možen pa je odlog izvršbe − 73. in 74. člen ZIZ), se lahko vloži samo zoper izvršbo, ne pa tudi zoper izvršilni naslov v smislu izpodbijanja obstoja in višine terjatve ipd.
Če sodišče s pravnomočno odločbo ugotovi, da izvršba, ki še ni končana oziroma je bila odložena, na določen predmet ni dopustna, sodišče glede tega predmeta ustavi izvršbo in razveljavi sklep o izvršbi (5. odstavek 65. člena ZIZ).
Tega, da se izvršba izreče za nedopustno, pa ne more zahtevati oseba, katere solastninski delež na premični stvari, ki je predmet izvršbe, ne presega polovice njene vrednosti. Ima pa ta oseba iz zneska, dobljenega s prodajo stvari, pravico zahtevati izplačilo svojega deleža sorazmerno s ceno, doseženo s prodajo, vendar najmanj sorazmerno z ocenjeno vrednostjo, in sicer pred vsemi upniki in pred povrnitvijo stroškov izvršilnega postopka (1. odstavek 66. člena ZIZ).
Tadej Škrube, uni. dipl. prav., je svetovalec portala Pravo za vse.
***
Po dosjeju pravnih nasvetov lahko brskate TUKAJ.
