Tiskane izdaje
Za odgovor na konkretno vprašanje je potrebno najprej nekaj besed nameniti ustavnemu konceptu pravice do zasebne lastnine. Pravica do zasebne lastnine je zagotovljena v 33. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS), ki spada v poglavje o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Na pravico do zasebne lastnine iz navedenega člena se veže več določb Ustave RS o gospodarskih in socialnih razmerjih, ki prav tako urejajo zasebno lastnino (določbe o načinu pridobivanja in uživanja lastninske pravice, določbe o lastninski pravici tujcev na nepremičninah, določbe o razlastitvi in nekatere druge) in je med najpomembnejšimi ekonomskimi pravicami, ki jih zagotavlja Ustava RS. Namen ustavne pravice do zasebne lastnine je preprečiti oblastne posege v upravičenja, ki jih posamezniku daje lastninska pravica, prav tako pa posamezniku zagotavlja varstvo pred posegi drugih posameznikov. Ustavnopravno varstvo lastninske pravice posameznika varuje pred vsakršnimi posegi v premoženjske pravice.
Civilnopravno varstvo lastninske pravice je določeno v Stvarnopravnem zakoniku (v nadaljevanju: SPZ). V 1. odstavku 37. člena SPZ je določeno, da je lastninska pravica pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja lahko določi samo zakon. V členih SPZ 92−100 je določeno varstvo lastninske pravice. Skladno s prvim odstavkom 92. člena SPZ lahko lastnik od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari.
Da bi lahko profesor odvzel predmete študentu, bi moral imeti za tak poseg pravno podlago v zakonu ali pravnem predpisu, ki je sprejet na podlagi zakona. Krovni zakon na področju višjega strokovnega izobraževanja je Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (v nadaljevanju: ZVSI). V 43. členu ZVSI je določeno, da podrobnejše določbe o odgovornosti študentov, postopkih in načinu izrekanja ukrepov ter pravicah in dolžnostih študentov v disciplinskem postopku določi direktor oziroma ravnatelj. Pred tem si mora pridobiti mnenje študentov. ZVSI torej daje podlago, da se študentu izreče disciplinski ukrep zaradi kršitve pravil in aktov višje šole (npr. kršitev izpitnega reda), vendar izrecno o možnosti odvzema osebnih predmetov ne govori.
V prvi vrsti je pri odvzemu predmeta treba preveriti, ali je tak disciplinski ukrep določen v aktu višje šole (npr. v pravilniku o disciplinski odgovornosti študentov). Navadno akti višjih šol vsebujejo druge disciplinske ukrepe, npr. ukor, opomin, prepoved opravljanja izpita, začasna ali trajna izključitev študenta, ki so določeni glede na težo kršitve. Če bi nastal sodni spor v zvezi z odvzemom predmeta v šoli, bi sodišče presojalo med drugim tudi sorazmernost takšnega posega. Ukrep je skladno s sodno prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije sorazmeren, če je nujen, primeren za dosego cilja in če je teža posledic ocenjevanega posega v prizadeto človekovo pravico proporcionalna vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristim, ki bodo zaradi posega nastale (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-18/02 dne 24. 10. 2003).
V primerih, ko bi študent z uporabo predmeta kršil interna pravila višje šole, lahko iste cilje, ki bi jih zasledoval ukrep odvzema predmeta študentu, šola doseže na drug način, z določitvijo in izrekom drugih disciplinskih ukrepov, ki jih navajamo že zgoraj. Glede na navedeno lahko zaključimo, da profesor načeloma nima pravice odvzemati študentove predmete. Ureditev, ki bi dovoljevala odvzem osebnih predmetov, bi bila ustavnopravno sporna, saj bi lahko pomenila nesorazmeren poseg v pravico do zasebne lastnine. Navedeno ne velja le za višje strokovne šole, pač pa smiselno enako velja tudi za visokošolske zavode. Protipravni odvzem predmeta ima poleg vrnitvenega zahtevka iz 92. člena SPZ lahko za posledico tudi odškodninsko odgovornost po pravilih obligacijskega prava.
***
David B. Gačnik je svetovalec na spletnem portalu Pravo za vse.
***
Po dosjeju pravnih nasvetov lahko brskate TUKAJ.
