Pravica do alternativnega načina zdravljenja

Pacient lahko izbere alternativno zdravljenje tudi tako, da v medicinski poseg, ki ga predlaga zdravnik, ne privoli.

tor, 31.10.2017, 10:00

Pravo za vse

Pravo za vse je projekt mladih diplomiranih pravnikov - pomagajo ljudem, ki se soočajo s pravnimi problemi. V družbo širijo medsebojno solidarnost in s svojo prizadevnostjo želijo državljane pravno opismenjevati, tako da bodo poznali svoje pravice in dolžnosti v vsakodnevnih pravnih situacijah. V treh letih obstoja so brezplačno podali že več kot 6000 pravnih mnenj.

Sodelujejo tudi na različnih strokovnih konferencah v okviru ministrstva za pravosodje, s Centrom za izobraževanje v pravosodju, Pravno fakulteto Univerze v Mariboru, varuhinjo človekovih pravic pri izvajanju nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma, objavili pa so tudi strokovni članek v publikaciji Pravosodni bilten.

Z ekipo mladih pravnikov se lahko povežete na spletni strani Pravo za vse.

Uporabne pravne nasvete lahko odslej vsak tretji torek ob 10. uri prebirate tudi na naši spletni strani. 

V sodobnih časih se ljudje v primeru zdravstvenih težav vedno pogosteje obračajo na nekonvencionalne oblike oziroma metode zdravljenja. To je večinoma posledica filozofskega in moralnega prepričanja posameznikov, da lahko zdravijo svoje bolezni z alternativno medicino, ki jo izvajajo zdravilci. Pri tem pa se poraja vprašanje, kakšno vlogo imajo pri tem zdravniki in kako ti dve vrsti medicine med seboj sodelujeta.

Temeljne pacientove pravice v slovenskem pravnem redu ureja Zakon o pacientovih pravicah, ki vsebuje kar nekaj določb, ki se nanašajo na to problematiko.

 V prvi vrsti ima pacient pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju, pri čemer je za uresničevanje te pravice potrebna obvestitev in pojasnila dolžnost s strani zdravnika. Ta mora med drugim pacienta obvestiti o morebitnih drugih možnostih zdravljenja ter postopkih in načinih zdravljenja, ki v Republiki Sloveniji niso dosegljivi ali niso pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vendar alternativni postopki kot nadomestek preverjenih načinov diagnostike ali zdravljenja zdravniku niso dovoljeni, kar pomeni, da zdravnik pri opravljanju svoje dejavnosti pacienta ne sme napotiti na alternativno zdravljenje. V okviru tega pa je potrebno opozoriti na pravico pacienta po Zakonu o zdravilstvu, na podlagi katere pacient lahko pridobi mnenje zdravnika o primernosti zdravilskega sistema in zdravilske metode glede na diagnozo oziroma stanje bolezni uporabnika storitev, če se za to obliko zdravljenja določi. Zdravnik poda svoje mnenje brezplačno.

Pacient pa lahko izbere alternativno možnost zdravljenja tudi na ta način, da v medicinski poseg, ki ga predlaga zdravnik, ne privoli. Zakon o pacientovih pravicah določa, da pacientu, ki je sposoben odločanja o sebi, brez njegove poprejšnje svobodne in zavestne privolitve na podlagi prejetih pojasnil ni dovoljeno opraviti medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe, razen v izjemnih primerih:

-          nujna medicinska pomoč in pacient ni sposoben odločanja o sebi ali ni zmožen izraziti svoje volje;

-          medicinski poseg oziroma zdravstvena oskrba, ki ni nujna medicinska pomoč in hkrati ni operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, se pacientu lahko opravi brez njegove privolitve. Pri tem pa so določeni naslednji pogoji: pacient ni sposoben odločanja o sebi; zdravnik ni vedel in ni mogel vedeti, da je pacient, pacientov zdravstveni pooblaščenec oziroma pooblaščenka, pacientov zakoniti zastopnik oziroma zastopnica  ali druga oseba, ki po zakonu lahko da privolitev, posegu nasprotoval; privolitve oseb v razumnem času ni bilo mogoče pridobiti in; bo medicinski poseg oziroma zdravstvena oskrba pacientu v največjo zdravstveno korist.

Alternativni postopki kot nadomestek preverjenih načinov diagnostike ali zdravljenja zdravniku niso dovoljeni, kar pomeni, da zdravnik pri opravljanju svoje dejavnosti pacienta ne sme napotiti na alternativno zdravljenje. Foto: Mavric Pivk/Delo

Pacient, ki je sposoben odločanja o sebi, ima pravico zavrniti predlagani medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, razen kadar bi to ogrozilo življenje ali huje ogrozilo zdravje drugih.

Torej če zdravnik, ki pacienta zdravi, oceni, da je pacientova odločitev v nasprotju z njegovo najboljšo zdravstveno koristjo in bi zavrnitev lahko ogrozila njegovo življenje ali povzročila nepopravljivo in hudo poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja, mora poskusiti pacienta o tem prepričati, po potrebi pa za pomoč zaprositi pacientove ožje družinske člane oziroma predlagati pacientu pridobitev drugega mnenja.

Če se pacient na podlagi vseh dejstev vendarle odloči za alternativno medicinsko zdravljenje, imajo določene dolžnosti tudi zdravilci, ki te načine opravljajo kot svojo dejavnost. Tako jim je po Zakonu o zdravilstvu naloženo, da v primeru, ko pri uporabniku storitev posumijo na hujše znake bolezni ali hujše poslabšanje kronične bolezni, morajo uporabniku storitev nemudoma predlagati medicinsko zdravljenje in predlog vpisati v dokumentacijo. Zdravilec uporabnika storitev ne sme odvračati od medicinskega zdravljenja.

Pacient ima torej pravico, da odkloni zdravljenje po tradicionalni zdravniški poti in se odloči za alternativen način zdravljenja. Pri tem pa pravni red varuje njegovo zdravstveno stanje na tak način, da posega v obravnavano pravico zaradi varovanja splošnih in hkrati individualnih interesov, predvsem v primeru nujne medicinske pomoči ali nesposobnosti pravilnega odločanja.

Če pa vas nadalje zanima, kako se seznaniti z lastno zdravstveno dokumentacijo, pa lahko več o tem izveste v članku svetovalke Sandre Pjanić tukaj.

***

Denis Gorjup, dipl. prav. (UN), svetovalec spletnega portala Pravo za VSE.

Prijavi sovražni govor