Preplah zaradi pomanjkanja masla

FAO je te dni objavil, da so se svetovne cene hrane že tretji mesec zapored povišale.

pon, 14.08.2017, 08:00
»Povpraševanje po maslu na svetovnem trgu raste tudi zaradi povečane porabe v tretjem svetu, predvsem na Kitajskem.«

Ljubljana - Cena masla oziroma cena mlečnih maščob se je v zadnjem letu podvojila in borzni analitiki napovedujejo, da se trend naraščanja še ne bo ustavil. Kitajci, ki pospešeno kupujejo zemljo in živilska podjetja zunaj Kitajske, so krivi tudi za podražitve masla pri nas.

Svetovna poraba masla naj bi se po napovedih letos povečala še za nekaj odstotkov in dosegla nove rekorde. Tudi cenovne. Kaj se pravzaprav dogaja? »Povpraševanje po maslu na svetovnem trgu raste zaradi povečane porabe v tretjem svetu, predvsem na Kitajskem, prav tako se trend porabe maščob spet nagiba k maščobam živalskega izvora.

Poleg tega so največje države proizvajalke mleka v zadnjem letu zmanjšale proizvodnjo, kar vpliva na ključne izdelke, kot so mleko v prahu, siri in maslo, ki med drugim krojijo ceno mleka na svetovnem trgu. To se z rastjo odkupnih cen mleka tako na trgu EU kot v Sloveniji krepko odraža že nekaj mesecev zapored,« pojasnjujejo v Ljubljanskih mlekarnah.

Lani poleti so skupaj z Mlekarno Celeia, Pomurskimi mlekarnami in Mlekarno Planika od kitajskih uradnih organov prejele dokončno dovoljenje, da se registrirajo za izvoz mlečnih izdelkov na Kitajsko. Samo Ljubljanske mlekarne so tako do zdaj tja izvozile 690 ton izdelkov.

Peki se počutijo ogrožene

Agencije poročajo o vznemirjenju francoskih pekov in opozorilih, da naraščajoče cene masla ogrožajo pekarsko industrijo. Cena masla, ki je glavna sestavina pri pripravi večine francoskih peciv, je letos do maja narasla za 92 odstotkov, a po podatkih FAO (Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo) je julija dosegla nove rekordne ravni.

Zaradi višjih cen se je industrija znašla pred gospodarskim pritiskom, razmere pa se bodo po ocenah zgolj poslabšale in v prihodnjih tednih je mogoče že pričakovati pomanjkanje masla. Vse večji pritisk bo proizvajalce najverjetneje prisilil v zvišanje cen izdelkov, s čimer bodo breme višjih cen masla ti preložili na potrošnike. Financial Times je pred dnevi celo napovedal, da bo v Veliki Britaniji za božič primanjkovalo masla za kupce.


In kaj se dogaja v naših trgovinah

V Mercatorju opažajo, da se prodaja masla povečuje zadnja tri leta. »Trenutno pa narašča tudi cena masla, saj na celotnem trgu surovine primanjkuje, ker ni dovolj mlečne maščobe, ki je osnova za izdelavo masla,« pravijo pri najboljšem sosedu. Tudi zato se je na trgovskih policah pojavil nov izdelek ali »podkategorija«, kot mu pravijo – masleni namaz.

Kitajci, ki, kot rečeno, vplivajo tudi na cene masla pri nas, so po poročanju Bloomberga od leta 2005 investirali 44 milijard evrov v kmetijska zemljišča in živilsko industrijo zunaj Kitajske. Ena zadnjih transakcij se je zgodila pred dnevi, ko so se povezali z italijansko družbo Riso Scotti. To je družinsko podjetje, ki se že šest generacij ukvarja s predelavo riža in drugih izdelkov iz njega. To potrjuje ocene, da Kitajce vse bolj zanimajo tudi blagovne znamke in ne več le proizvodne zmogljivosti, kot v preteklosti. Italija je sicer največja pridelovalka riža v Evropi, svetovni primat pa je seveda v rokah Kitajske.

Omenjeno italijansko podjetje je že začelo izvažati riž in riževo mleko na Kitajsko, a to sodelovanje Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, komentira predvsem z zanimanjem za italijansko tehnologijo: »Kitajce zanima predvsem znanje, ki ga ima družba Riso Scotti na področju predelave, saj je Italija zanje količinsko, kot pridelovalka riža, povsem nepomembna. To podjetje dobro poznam in z njim se zagotovo niso povezali zaradi proizvodnih kapacitet.«

Dodaja, da imajo Kitajci zelo jasno razdelano strategijo nahraniti svoje ljudstvo, zato iščejo tudi liderje, ki so pomembni in ki imajo znanje. »Evropa pa zanje nima proizvodnega potenciala,« meni Kuhar.

Kupujejo tudi žitna polja

FAO je v začetku avgusta objavil, da so se svetovne cene hrane že tretji mesec zapored povišale, predvsem zaradi višjih cen žita, sladkorja in mleka. Skočile so tudi cene riža. Po prehrambni krizi, v kateri je cena žit v letih od 2006 do 2008 močno rasla, so Kitajci naložbe v tujini še pospešili.

»Investirajo vsepovsod, izjemno aktivni so na primer tudi na Češkem, investirali so v različna področja, od športa, postali so lastniki nogometnega kluba, do banke in celo letalske družbe. Z odločnimi koraki vstopajo v Evropo, pred časom so kupili veliko zemlje na primer v Ukrajini in Kazahstanu, lani pa 1700 hektarjev žitnih polj v osrednji Franciji. Njihovo ravnanje ima tudi neko logiko, vse več prebivalcev imajo in 1,4 milijarde Kitajcev je treba nahraniti. Kitajska ima sredstva za investicije in že dolgo ni več država, v kateri bi le nekaj sestavljali, ni več poceni proizvajalka izdelkov za ves svet,« pravi Sven Subotič, soustanovitelj investicijskega sklada Charles Bridge Global Macro Fund iz Prage.

Zemlja kot omejena dobrina je po njegovih besedah vse bolj zanimiva investicijska priložnost, kar opaža tudi pri svojem poslu. Po napovedih analitikov bodo Kitajci v prihodnje še hitreje povečevali obseg naložb v kmetijska zemljišča in živilsko industrijo zunaj svoje države, sicer pa že zdaj porabijo večino mleka v prahu, več kot polovico svetovne pridelave svinjskega mesa ter približno tretjino soje in riža.

Prijavi sovražni govor