Tiskane izdaje
Ker je marketing modne industrije pogosto daleč od dejanskega stanja, si društva za zaščito živali prizadevajo razkriti navedbe, kot so »visoki standardi pri pridobivanju krzna« pri modnih znamkah, kot je britanski Burberry, ki svoje krzno dobavlja od finskih rejcev živali. Svojemu prizadevanju so letos dali obraz − belo lisičko Kimi, ki bo postala ovratnik na kakšni jakni ali pa nemara cof na kapi.
Kot kaže, sta ekologija in etika brez vpliva na potrošnike, saj je ndustrija krzna v vzponu. Društva in posamezniki, ki si prizadevajo, da živali ne bi postale modni dodatek tam, kjer to res ni potrebno, lahko upajo le na ozaveščenost potrošnikov in potrošnic, zaupati podjetjem prav gotovo ne morejo. Podjetje Burberry je namreč na njihovo pobudo odgovorilo, da se ne namerava odpovedati uporabi krzna. Lahko zvišuje le »etične standarde«.
Kdo potrebuje krzno?
Evolucijsko je človek potreboval krzno v hladnejših podnebnih predelih. Z razvojem tekstilne industrije in kasneje sodobnih materialov krzno že zelo dolgo ni več nujna zaščita pred mrazom, kar se kaže tudi v njegovi ceni. Zato izdelki iz krzna tudi uradno spadajo na področje tako imenovanega luksuza.
Kljub temu se je število pobitih živali zaradi krzna v zadnjih desetih letih močno povečalo in s tem tudi prihodki industrije krzna. V poročilu Mednarodne zveze za trgovanje s krznom (IFTF) je naveden podatek, da se je od leta 1990 do leta 2009 raba krzna povečala za 58 odstotkov. Zato lahko trdijo, »krzno je bolj popularno kot kdaj prej«.
Je krzno ekološko?
Krzno, ki je potegnjeno z živalskega trupla, bi zelo hitro zgnilo, zato potrebuje posebne procese, da ohrani svojo obliko in nosljivost. Najbolj uporabljeni kemični sestavini pri pripravi krzna sta formaldehid in krom, ki predstavljata tveganje za zdravje (levkemija in rak). Zato nošenje krzna, kot ga poznamo danes, ni ekološko. Svetovna banka je predelavo krzna označila za panogo, ki visoko obremenjuje okolje s težkimi kovinami. Poleg sporne investicije v kratko življenje živali, ki jih nato usmrtijo na krute načine, da bi ohranili krzno.
V Sloveniji je potekala akcija Za Slovenijo brez krzna, ki je navedla okoljske in etične razloge, ki ne govorijo v prid nošenju krzna. Zdi se, da takšne akcije »prepričajo prepričane«. Torej, če ženska pride v opero v burki, tvega, da jo bodo zgroženi vrgli ven, če pa bo oblečena v krznen plašč − rezultat mučenja, ekološke škode in toksičnosti za človeka, pa bo dobro sprejeta, ker krzno v Evropi je »klasika«, ženska pokrivala pa ne. Od nakupovalnih navad je odvisno, ali bomo prispevali k poboju živali ali ne, kajti njim je možnost odločanja odvzeta.
