Razlike med nemško in italijansko Nutello malenkostne

Zveza potrošnikov Slovenije je pod drobnogled vzela kremne namaze z lešniki in kakavom.

Objavljeno
29. november 2016 11.35
reu/BOSNIA/
Mo. Č.
Mo. Č.

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je tokrat pod drobnogled vzela devet kremnih namazov z lešniki in kakavom, ki so na voljo v Sloveniji. Vsi so se na testu dobro odrezali, vendar je ZPS odkril tudi nekaj nepravilnosti. 

V raziskavi so preizkuševalci v senzoričnem laboratoriju preverjali mazavost, teksturo, prijetnost okusa ter ugotavljali, kako izrazit je okus po lešnikih in čokoladi. V laboratorijskem delu pa so preverili vsebnost sestavin, transmaščob in škodljivih snovi (kadmija in aflatoksinov), s kemično analizo so preverili še vsebnost kakava. Ugotovili so, da se je pri enem od vzorcev kremnega namaza že začela oksidacija, dva pa sta vsebovala potencialno škodljive snovi − aflatoksine.

Za 400- do 450-gramski kozarec izdelkov, ki so jih preizkusili, mora potrošnik odšteti med 1,45 in 3,99 evra. Prav najcenejši in najdražji izdelek pa sta pristala na dnu tabele, so sporočili iz zveze.

Test kremnih namazov z lešniki in kakavom je bil tudi priložnost, da preverijo razlike med tremi vzorci priljubljenega namaza Nutella − narejenimi na Poljskem, v Italiji in v Nemčiji. Test v laboratoriju z akreditiranimi senzoričnimi preizkuševalci je pokazal, da razlike so, a malenkostne.

Pri sestavinah so bile razlike v količini posnetega mleka v prahu, manj mastnega kakava in vsebnosti sirotke v prahu. Strokovnjaki so ugotovili presenetljivo podobnost vzorcev iz Poljske in Italije, tisti iz Nemčije pa je imel nekoliko bolj okus po kakavu. Kot poudarjajo na ZPS, razlike med kremnimi namazi znamke Nutella sicer obstajajo, vendar ni mogoče trditi, da je kateri od vzorcev bistveno kakovostnejši. 

Lešnikovi ali kakavovi kremni namazi so sicer energijsko zelo bogati, saj so sestavljeni predvsem iz sladkorja in maščobe. Vsebujejo pa še lešnike, kakav, posneto mleko v prahu, emulgatorje in arome. Zato v zvezi potrošnikov svetujejo, naj pri uživanju takšnih namazov upoštevajo velikost porcije, denimo pri mazanju na kruh. Potrošnike tudi opozarjajo, naj ne uživajo tovrstnih namazov vsak dan, temveč le občasno in v zmernih količinah ter naj kupujejo namaze z daljšim rokom uporabnosti. Tako se namreč zmanjša možnost, da bi se oksidacija namaza začela že na prodajni polici.