Rekorderka marmelada s pet let pretečenim rokom uporabe

Ljubljana – Kot smo že poročali, je pri inšpekcijskem nadzoru lani 59 gostinskih obratov dobilo začasno prepoved celotne dejavnosti ali dela nje. Tri od njih smo povprašali za komentar uvrstitve na seznam, tega pa smo primerjali z uradnimi podatki o nepravilnostih, ki so jih odkrili inšpektorji.

Direktorica ljubljanske slaščičarne Mihalek Katarina Leskovšek nam je v telefonskem pogovoru zagotovila, da »niti za sekundo niso bili zaprti«, kot je razbrati s seznama. Res jih je 14. aprila lani obiskala inšpektorica uprave za varno hrano, »ki je, ko je videla, da imamo vse briljantno čisto, začela plezati po skladišču in našla stare marmelade«, liter mleka, ki mu je pred 12 urami pretekel rok uporabe, in vrečko lešnikov od dolenjskega kmeta, na kateri ni bilo deklaracije. Dodala je še, da niso plačali nobene kazni, v odločbi, ki so jo prejeli mesec dni po inšpekcijskem obisku, pa so jim izrekli le pisno opozorilo. Ogorčena nam je zagotavljala, da bo od uprave za varno hrano zahtevala izbris s seznama in javno opravičilo.

A Delo je pridobilo uradni dokument, ki navaja, da je bil omenjeni slaščičarni vendarle izdan plačilni nalog, poleg tega pa še ukrep prepovedi uporabe surovin, ukrep začasnega zaprtja pa res ne. Nepravilnosti, ki jih je inšpektorica odkrila, so se nanašale na sledljivost živil, ravnanje z njimi, notranjo kontrolo in pretečene roke uporabe, izrečena jim je bila tudi prepoved uporabe surovin. Uradni inšpekcijski dokument navaja, da v slaščičarni niso zagotavljali sledljivosti živilom lastne proizvodnje, in sicer so v prodajni vitrini prodajali predpakirano pecivo brez označb oziroma deklaracij, v steklenih posodah pa piškote brez deklaracij. Za slaščice iz prodajne vitrine tudi niso imeli dokumentacije, iz katere bi bilo mogoče razbrati rok njihove priprave in uporabe. V skladiščnem prostoru je bila v vreči večja količina lešnikov, iz katere ni bilo mogoče ugotoviti izvora, načina hrambe in roka uporabnosti.

Čeprav je bilo ugotovljeno, da imajo v slaščičarni vzpostavljen lastni sistem haccp, je inšpektorica pri pregledu dokumentacije in evidenčnih tabel za monitoring kritičnih kontrolnih točk (pri katerih je treba vzpostaviti ukrepe za preprečitev ali zmanjšanje tveganja, na primer temperatura v hladilniku) ugotovila, da so bili zadnji monitoringi temperature v hladilnih in zamrzovalnih omarah izvedeni in zapisani septembra 2013 (torej nazadnje pol leta pred inšpekcijskim pregledom). Poleg tega je bilo ugotovljeno, da se ne izvaja monitoring, kot imajo v Slaščicah Mihalek opredeljeno v okviru notranjega nadzora. Inšpektorica je našla tudi 37 lončkov sadnih marmelad različnih okusov in 12 lončkov sadnega pripravka iz marelic, rozine, marcipan, marone, kokosovo moko, kakav, prašek iz jagod acai, moko iz rožičevca, cvetni prah, vaniljev sladkor, različna semena, čokolado, suhe fige, kokosovo mleko za kuhanje, sladko smetano in sveži kvas, ki jim je pretekel rok uporabnosti. Rekorderka med najdenimi je bila breskova marmelada z rokom uporabnosti 7. 12. 2008.

Zamrznjene svinjske krače brez datuma uporabe

Gostilno na gradu Štanjel so inšpektorji uprave za varno hrano obiskali julija lani. V njej so ugotovili neskladja glede higiene opreme in ji prepovedali uporabo nekaterih surovin, zaprtja ji niso naložili. Najemnik gostilne, ki je želel ostati neimenovan, je dejal, da je bil inšpekcijski pregled opravljen korektno, hkrati pa dodal, da je lokal v najem vzel marca lani. Ker ga je dobil v precej slabem stanju, je moral marsikaj popraviti, zaradi tega tudi najdene nepravilnosti.

Ob ponovnem obisku inšpektorja je moral namestiti milnike za roke na sanitarijah in nekatere druge stvari, ki jih zahtevajo predpisi haccp. Prepoved uporabe surovin pa se je po njegovih besedah nanašala na svinjske krače, ki so bile v originalni embalaži zapakirane v zamrzovalniku, v načrtu haccp pa ni zabeležil, kdaj jih je dal vanj in roka njihove uporabnosti. »Dobili nismo nobene odločbe,« je oporekal podatkom s seznama uprave za varno hrano, iz katerega je razbrati, da mu je bila ta izdana in da je bil proti njemu sprožen prekrškovni postopek.

Uradni podatki kažejo, da so mu inšpektorji naložili prepoved prometa in uničenje desetih kosov zamrznjenih svinjskih krač, za kar jim je moral tudi dostaviti dokazilo. Ostala zamrznjena živila je moral prenesti iz prostorov viteške dvorane v Štanjelu v prostore restavracije Grad Štanjel in v svojem načrtu notranjega nadzora opredeliti postopek lastnega zamrzovanja, način hranjenja in rok uporabe živil. Z vročo tekočo vodo in pripadajočim priborom pa je moral opremiti umivalnik v prostoru za točilnim pultom, ga fizično ločiti od štedilnika in odstraniti nad tem viseč kuhalni pribor.

Navodilo: počistiti zamrzovalno skrinjo

Zaposlena iz restavracije Zlati krožnik v Domžalah v lasti gostinstva Lai Fu, kjer je inšpekcijski nadzor odkril neustrezne razmere za lastno pripravo kalčkov in odredil prepoved njihovega gojenja – restavracije ni bilo treba zapreti –, je dejala, da je »zdaj vse v redu«, in odložila slušalko z izgovorom, da pokliče pozneje. Toda pozneje je res poklical najemnik Zlatega krožnika Fei Hong in podrobneje pojasnil, za kaj je šlo. »Glavni problem je bil, ker nismo vedeli, da za gojenje kalčkov potrebujemo potrdilo. Ker ga še nismo imeli, smo morali kalčke poslati na testiranje v nacionalni laboratorij, iz katerega so nam potrdili, da je z njimi vse v redu.« Inšpektorji so pregled ponovili, in tudi oni to potrdili, zato ne razume, zakaj se je restavracija kljub temu znašla na seznamu. Druge nepravilnosti, ki so jih inšpektorji odkrili, so bile po njegovih besedah majhne, na primer odpadajoč omet s stropa.

Ukrepi iz izdane inšpekcijske odločbe poleg neustreznega prostora za gojenje kalčkov in nesledljivosti njihovega izvora kažejo, da so bile »majhne« nepravilnosti povezane s pomanjkljivo higieno, zato so inšpektorji restavraciji naložili, naj zagotovi ustrezno higiensko stanje opreme in pripomočkov, zlasti gobic in krpic, počisti zamrzovalne skrinje in poskrbi za pravilno shranjevanje živil v hladilniku, kar so tudi storili.