Spletna trgovina v EU bo »nakupovalna avtocesta« brez ovir

Nove uredbe bodo odpravile diskriminacijo kupcev, zagotovile cenejšo dostavo paketov in večje zaupanje potrošnikov.

Objavljeno
19. junij 2017 19.51
Božena Križnik
Božena Križnik

Ljubljana – E-nakupovanje postaja vsakdanje opravilo, ki ne zahteva posebnih veščin, pač pa le zadostno mero zaupanja, ustrezna orodja in »nakupovano avtocesto« brez cestninskih postaj in zapor. A ko kupci na spletu najdemo natančno tisto, kot smo si zamislili, celo po nižji ceni, smo hitro lahko razočarani. Dogaja se namreč, da ponudba velja samo za nacionalni trg, da naročenega blaga ne moremo plačati, ali da ga v posamezne države ne pošiljajo. Take ovire morajo pasti, je sklenila EU.

Primeri diskriminacije

Izkušnje Mreže Evropskih potrošniških centrov (EPC) dokazujejo, da obstajajo pri kupovanju prek spleta številne ovire. V EPC Slovenija so zabeležili več primerov. Denimo slovenski potrošnik, ki redno nakupuje v nemški spletni trgovini z oblačili, je imel težave pri vračilu kosov, ki mu niso ustrezali. Prodajalec mu ni hotel povrniti stroškov vračila blaga. Kupec je vrnil blago na lastne stroške, ter dobil nazaj kupnino, prvotnih stroškov pošiljanja ter stroškov vračila pa ne. Ugotovil je, da prodajalec ravna v odvisnosti od tega, iz katere države prihaja potrošnik, zato se je pritožil na Evropski potrošniški center. Po posredovanju EPC je dobil nazaj poštnino, plačano ob naročilu blaga, še vedno pa ne tudi stroškov vračila, z argumentom, da so ti v nekaterih državah previsoki.

In še: Slovenska potrošnica je hotela rezervirati križarjenje pri prodajalcu na njegovi spletni strani v Veliki Britanji. Cena je tam znašala 430 evrov, medtem ko je enako križarjenje na slovenski spletni strani stalo 649 evrov, na nemški pa celo 879 evrov. Zapletlo se je pri postopku rezervacije, ker sistem ni sprejel naslova in številke transakcijskega računa, ker sta bila iz države izven Britanije. Pritožba na EPC ni pomagala, ker se je spletni prodajalec izgovarjal, da nima omejitev za rezervacije iz drugih držav, da pa ima različne cene oziroma tarife za zgodnje rezevacije, poleg tega pa da se cene vsak dan spreminjajo.

Troje uredb

Evropska unija želi spletno trgovino spodbuditi, zato poskuša take prakse odpraviti. S predlaganimi novimi predpisi bo okrepila zaupanje kupcev, sprostila »avtocesto« in olajšala logistiko. Države članice EU so predloge že potrdile, s tem pa želijo potrošnikom in trgovcem na drobno zagotoviti dostopno dostavo paketov in preprosto vračilo tudi v odročnih krajih.

Sveženj evropskih predpisov o e-trgovanju vsebuje predlog uredbe za preprečevanje neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije glede na državljanstvo, prebivališče ali sedež, predlog uredbe o čezmejnih storitvah dostave paketov za preglednejše cene in boljši regulativni nadzor in predlog uredbe za krepitev uveljavljanja pravic potrošnikov in smernice, kaj v digitalnem svetu velja za nepošteno poslovno prakso.

Blokiranje v mejah normale

Po predlogu komisije je treba zakonsko odpraviti diskriminacijo, ko potrošnik kupuje izdelek ali storitev v drugi državi članici, osebno ali prek spleta. Za vse kupce, ne glede na državljanstvo, bi morala veljati enaka cena, prodajni in plačilni pogoji – razen v posebnih okoliščinah, ki zadevajo DDV ali javni interes. Kako pa je zdaj? Pri fizičnem obisku trgovine v drugi državi se trgovec in kupec lahko o posebnih pogojih (cena brez DDV) dogovorita na podlagi predloženega osebnega dokumanta, pri spletni prodaji pa sistem kupca samodejno preusmeri na spletno stran njegove države ali zahteva plačilo z domačo bančno kartico.

Pričakovati, da bo pravilo o nediskriminaciji lahko veljalo v popolnosti, za vse in v vsakem primeru, je nerealno, saj ne more imeti na primer prav vsak (tuji državljan) enakega dostopa do določenih izdelkov in storitev v javnem interesu, zato bo EU z uredbo natančno določila, katere prakse so pri spletnih ponudbah dovoljene in katere ne. Kar zadeva dostavo, uredba podjetjem ne nalaga dostave po vsej EU, saj bi jih s tem preveč obremenila, določene »odpustke« pa bodo dobila tudi mala podjetja, ki ne dosegajo nacionalnega praga za DDV.

Cenejša dostava

Dostava paketov prek meja je pogosto povezana z visokimi stroški, in to močno omejuje trgovanje. Sploh, če gre za manjše pakete v oddaljene države, poštne družbe zaračunajo tudi do petkrat višjo ceno kot velja znotraj nacionalnega trga, in to ne oziraje se na dejanske stroške dostave.

Uredba naj bi najprej povečala transparentnost: Cene čezmejne dostave paketov bodo preglednejše, nacionalni poštni regulatorji bodo dobili potrebne podatke, da bodo lahko spremljali čezmejne trge ter preverjali, ali so cene ugodne in v sorazmerju s stroški. Povečala se bo konkurenca, saj bo uredba utrla pot novim igralcem na trgu dostavnih storitev in infrastrukture, obljublja komisija. Potrošniki in trgovci na drobno bodo lahko izkoristili cenovno ugodno dostavo in udobne možnosti vračanja celo v obrobnih regijah.

Če pa to ne bo spodbudilo konkurence med »poštarji«, bo komisija sama vzela censke vajeti v roke in regulirala cene.

Večje zaupanje

EU bo posodobila uredbo o sodelovanju na področju varstva potrošnikov in povečala pooblastila nacionalnih organov za uveljavljanje pravic potrošnikov. Med drugim bodo lahko preverili, ali gre na spletu za nacionalno blokiranje in ali so poprodajni pogoji (npr. pravica do odstopa od pogodbe) v skladu s pravili EU. Spletne strani, kjer odkrijejo prevare, bodo lahko nemudoma ukinili, od registratorjev domen in bank pa zahtevali informacije, s pomočjo katerih bodo ugotovili identiteto odgovornega trgovca. Če bodo zaznali enake kršitve širom EU, bodo ukrepali na ravni skupnosti, da bo potrošnik zaščiten hitreje.

Poleg tega je komisija posodobila tudi smernice o nepoštenih poslovnih praksah.

Le eden od potrebnih korakov

Ukrepi bodo dobrodošli tudi za slovenske potrošnike, odločitev EU komentira Darko Dujič, strokovnjak za spletno prodajo in izvršni direktor družbe Ceneje. Pravice, ki izhajajo iz lokalne potrošniške zakonodaje, bodo lahko uveljavljali tudi pri čezmejnih nakupih. Zdaj se namreč Slovenci bolj držijo domače spletne ponudbe: kar 47 odstotkov jih kupuje izključno pri slovenskih spletnih ponudnikih.

Sicer pa je po Dujičevem mnenju zaupanje potrošnikov le ena od možnosti za pospeševanja čezmejne trgovine: »Ključni izzivi so lokalizacija ponudbe in jezik, pravna razdrobljenost držav članic EU, predvsem z vidika varstva potrošnikov in varovanja osebnih podatkov, vprašanja garancij, omejitve in cene dostave. Dodatna dimenzija so politike velikih proizvajalcev in znamk na različnih trgih, ki pomembno vplivajo na obseg ponudbe in cene izdelkov v posameznih državah.« Omenjeni paket uredb je torej samo korak, mogoče celo malce enostranski, saj ne upošteva povsem zahtevnosti procesov, ki bi jih trgovci ob takšni uredbi morali razviti, da bi lahko delovali skladno na vseh trgih EU, je prepričan sogovornik.

Ob novih uredbah bi bilo smiselno razmisliti še o konkurenčnosti in zmožnosti trgovcev za izvedbo teh ukrepov. Trgovci se bodo morali soočiti s potrebo po poznavanju potrošniškega prava v vseh državah EU, pa tudi nejasna določila glede nediskriminacije plačil. Po Dujiču bi komisija vsekakor morala pod drobnogled vzeti tudi prakse in načine poslovanja trgovcev. Takšna uredba v resnici lahko manjšim in srednjim trgovcem celo onemogoči rast in razvoj zaradi neenakih pogojev, saj so večji trgovci v primerjavi s trgovci iz manjših držav, ki se želijo prebiti na evropski trg, v prednosti.