Sproščena cena bencina poletela višje od regulirane

Ljubljana – Mesec dni po deregulaciji cene 100-oktanskega bencina imata največja naftna trgovca na svojih črpalkah poenotene cene tega bencina. Oba pa sta to gorivo podražila precej bolj od podražitve reguliranega 95-oktanskega bencina.

Največja ponudnika goriv v Sloveniji Petrol in OMV sta včeraj imela po vseh svojih slovenskih črpalkah poenotene cene 100-oktanskega bencina, pri čemer je bilo točenje tega goriva na OMV nekoliko cenejše. OMV je namreč ceno za 100-oktanski bencin določil pri 1,263 evra za liter, Petrol pa pri 1,264 evra za liter. Na črpalki Mola v Trbovljah je bilo včeraj zvečer za liter 100-oktanskega goriva treba odšteti 1,263 evra, na Agipovi črpalki v istem kraju pa 1,264 evra.

Pogledali smo še prav tako deregulirano ceno kurilnega olja pri Petrolu in OMV. Oba trgovca to gorivo za ogrevanje ponujata po ceni 0,72 evra za liter.

Ponudniki lahko kadar koli spreminjajo ceno, zato se je gorivo medtem na posameznih ali vseh črpalkah lahko že pocenilo ali podražilo. A, kot kaže, največja ponudnika za zdaj ne spreminjata cene bencina glede na lokacijo črpalke, kot bi se to zgodilo ob popolni liberalizaciji trga naftnih derivatov. Delež prodaje 100-oktanskega bencina je pri trgovcih namreč zelo nizek, pri Petrolu, denimo, okoli enega odstotka. Država pa po drugi strani še vedno določa cene bolje prodajanima 95-oktanskemu bencinu in dizelskemu gorivo. Ceni teh goriv sta se spremenili prav opolnoči. Bencin se je podražil za 0,2 centa na 1,204 evra. Občutnejša je bila podražitev dizelskega goriva, ki je od opolnoči dražji za dva centa in stane 1,079 evra za liter.

Naši izračuni kažejo, da se je 100-oktanski bencin od sprostitve cene bistveno bolj podražil kot še vedno regulirani 95-oktanski bencin. Včerajšnja cena 100-oktanskega bencina na Petrolu in OMV je bila za 2,8 oziroma za 2,7 odstotka višja od cene, ki jo je zadnjikrat postavila država. Cena reguliranega 95-oktanskega bencina se je v enakem času dvignila za 1,4 odstotka.

Spomnimo, ministrstvo za finance ocenjuje, da bi se ob liberalizaciji drobnoprodajne cene bencina zvišale od 1,3 do 4,3 odstotka in dizelskega goriva za 4,1 do 7,2 odstotka. Trgovci bi namreč zvišali svojo maržo, ki je pod evropskim povprečjem. Bruto marže pri motornih bencinih so lani dosegle 73 odstotkov povprečne bruto marže v državah Evropske unije, pri dizelskem gorivu 57 odstotkov in pri kurilnem olju 49 odstotkov, je zapisano v letnem poročilu Petrola za lani.

Trgovci terjajo model

Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), katere člani so tudi naftni trgovci, je poskušala doseči liberalizacijo cen celotne palete goriv, a se je morala na koncu zadovoljiti s polovičnim izplenom – v upanju, da gre le za prvi korak, ki mu bo sledil drugi. Še vedno pa opozarja, da zgolj sprostitev cen ni dovolj. »Zato smo na gospodarsko ministrstvo naslovili pismo z zaprosilom, naj sprejme podlago, na kateri bi bilo mogoče pripraviti model za spremljanje maloprodajnih cen kot pripomoček za potrošnike,« je pojasnila predsednica TZS Mariča Lah.

Pri tem bi se zgledovali po vzoru Avstrije ali Hrvaške. Vse naftne družbe bi morale sporočati cene v posebno aplikacijo. Na podlagi kriterijev, ki bi jih sprejela vlada, bi določili na primer, kolikokrat na dan se cene lahko spremenijo, do kdaj, ali bodo objavili podatke z vseh servisov, ali bodo najcenejše in najdražje spustili. V tem pravnem dokumentu bi torej opredelili vse podrobnosti. »Vladi smo spet ponudili: če nima dovolj finančnih ali kadrovskih zmogljivosti, lahko to aplikacijo za vlado izdela trgovinska zbornica in ji jo da v upravljanje. Odgovora za zdaj še nismo dobili. Zdi se nam, da je gospodarsko ministrstvo pravi naslov za to, saj je pristojno tako za gospodarstvo kot za potrošnike.«

Kaj pa nadaljevanje liberalizacije cen, ali kaj kaže, da bo vlada junija naredila še drugi korak? Mariča Lah: »Na to ne znam odgovoriti, nimam nobenih informacij. Možnih je več scenarijev, a še vedno pričakujemo, da bo vlada storila korak naprej in sprostila cene naftnih derivatov. Lahko seveda tudi ohrani sedanje stanje in podaljša uredbo, teoretično pa je možno celo, da sproščene cene spet vzame pod nadzor. Vendar bi morala imeti za to močan argument. Po zakonu o kontroli cen lahko ukrepa, a le, če na trgu ugotovi hude nepravilnosti, ki jih sicer ne more odpraviti. Če bi sprejela ukrep kontrole cen neutemeljeno, se bomo v TZS obrnili tako na evropske institucije kot tudi na slovenske pristojne organe, ki bodo presojali ustavnost zakona o kontroli cen in njegovo uveljavljanje v praksi. Razplet bo vsekakor znan še pred poletjem.«

Cena na dan dobave?!

Pričakovati, da bo Slovenija s sprostitvijo višjeoktanskega bencina in kurilnega olja postala meka za ponudnike goriva in bo privabila nove konkurente, so iluzorna, pa je skeptična predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin. Tudi če bi sprostili še ostale cene, konkurenca po njenem ne bi bila nič večja, vsaj ne v korist potrošnikov. Vzorec, na katerem so se lotili testiranja delovanja konkurence, pa da je povsem neprimeren, saj se tega bencina proda premalo, za kurilno olje pa je ta čas mrtva sezona. »Bojim se,« pravi Kutinova, »da bo vlada s to potezo poskusila dokazati, da liberalizacija cen ne prinese nič pretresljivega. In bo sprostila še preostale cene, čeprav test ni bil primeren«.

Izkušnje iz Avstrije po besedah Kutinove kažejo, da je razlika pri dizlu med bencinskimi servisi na avtocestah in v naseljih tudi 25-odstotna, pri ostalih bencinih pa nekaj manjša. Pri nas bi sprostitev cen za potrošnike pomenila zgolj višje maloprodajne cene. »Vemo, da jih velika večina toči gorivo na avtocestah. Avtocestnega križa pa nismo gradili za to, da se bomo vozili iskat cenejši bencin. Trg je pokrit z bencinskimi servisi, zato v manjših krajih ni pričakovati nove konkurence. Poleg tega nimamo nobenega mehanizma za spremljanje cen, nobene ureditve, kdaj in pod kakšnimi pogoji se cene lahko spreminjajo.«

Zveza potrošnikov pa je na podlagi pritožbe članov že odkrila anomalijo v zvezi s kurilnim oljem: dobavitelj je tudi po sprostitvi cen ohranil staro prakso, po kateri je kupcu zaračunal ceno na dan dobave namesto na dan naročila. Če je bilo to v času reguliranih cen še nekoliko sprejemljivo, zdaj zagotovo ni več, saj lahko pripelje do neizmernih zlorab. To je podobno kot pri prodaji po spletu: izdelek izbereš, če ti ustreza tudi cena, ne pa, da ga boš plačal po neki bodoči neznani ceni (na dan dobave).