Ste že pojedli »password«?

»Počutim se zelo moderno, zelo 2015,« pove urejena mlada uslužbenka, potem ko ji vstavijo mikročip pod kožo.

Odpreti službena vrata, izmenjavati podatke in, hm, fotokopirati bo zdaj bolj »udobno« za švedske uslužbence, ki so si v roko vstavili mikročip, ki deluje s pomočjo radiofrekvenčne identifikacije (RFID), je poročal Reuters. Mimogrede, RDFI je že del nekaterih sodobnih plačilnih kartic.

Že leta 2009 si je dr. Mark Gasson z Univerze v Readingu vstavil mirkočip, s katerim je lahko nadziral naprave v svoji pisarni. Zdaj obstajajo že oddajniki iz povsem biološkega materiala, ki lahko spreminjajo dogajanje v človeških celicah. Če vam vbrizgavanje in goltanje mikročipov ni po godu, si trenutno lahko omislite tudi tatu, piše Amir Mirzoch.

Ste ljubitelj psov? Potem vam je čipiranje živali znano in vam ne vzbuja nikakršnega srha. Psa veterinar s pomočjo prebranega čipa identficira in lahko vrne domov. Psi pri tem nimajo možnosti, da se s čipiranjem ne strinjajo. Njihovi uradni skrbniki se za čipiranje odločijo objektivno, zaradi njihove večje varnosti.

Bomo tudi mi v imenu varnosti in preglednosti postali (ne)prostovoljni nosilci mikročipov? V biometrične potne liste smo privolili, če ne bi, bi lahko potovali le omejeno. Biometrika je vgrajena tudi v novejše pametne telefone, ki se vključijo s prstnim odtisom, enako velja za dostop do varovanih prostorov s pomočjo prepoznave očesne šarenice. Ameriška mreža NBC je objavila posnetek, ki predvideva, da bodo v ZDA do leta 2017 uporabljali mikročipe za zdravstveno in policijsko identifikacijo, česa, ostaja predvidevanje.

V imenu varnosti so leta 2007 v ZDA mikročipirali dvesto pacientov z alzheimerjevo boleznijo. Enako se je zgodilo leta 2004 sto šestdesetim mehiškim državnim uslužbencem v pravosodju, ki jim VeriChip omogoča dostop do varovanih dokumentov. V Mehiki so se pojavile tudi iniciative za mikročipiranje otrok zaradi preprečevanja ugrabitev in trgovine z ljudmi.

Priča smo torej inovacijam »sproščenih« verzij dostopa do osebnega računalnika, plačevanja na spletu in drugih elektronskih naprav. Podjetje PayPal, gigant na področju spletnih nakupov, že testira mikronaprave, ki se jih lahko pojé, vbrizga ali kako drugače vstavi v telo. Torej ne samo da ne bo treba več znati telefonskih številk na pamet, še gesla bomo lahko pozabili. Ali človeški spomin postaja funkcija, ki vse bolj krni hkrati z razvojem sofisticirane tehnologije? Končni cilj? Spojitev elektronike in človeškega telesa?

Razvijalec napredene tehnologije Jonathan LeBlanc nakazuje, da smo ljudje pravzaprav neinteligentni. Kovanje gesel pa je preveč odgovorno opravilo, da bi ga prepustili zgolj našim mentalnim sposobnostim. Zato predlaga »uboj vseh gesel« in uporabo novih, po njegovem mnenju veliko bolj učinkovitih metod. Nekoč znanstvena fantastika je postala del našega življenja. Kateri je naslednji korak?

Strah pred obveznim mikročipiranjem?

Nekatere ameriške zvezne države so že vnaprej sprejele zakone, ki preprečujejo neprostovoljno mikročipiranje oziroma da bo zahtevana določena starost osebe, ki se ji bo vstavila naprava, in osebna privolitev. Uporaba mikročipa namesto kupa ključev in gesel pa je le začetek vprašanj, ki si jih lahko postavimo o brisanju meja med človekom in računalnikom.

Regina Durgan, vodilna direktorica podjetja Motorola v lasti giganta Google, je predstavila »pametne tablete« (Proteus Digital Health Pills), ki jih lahko zaužijemo. Uporabnikom omogočajo, da njihovo telo (natančneje želodec) postane živo ali utelešeno geslo za dostop do pametnega telefona. Hkrati »pametna tableta« omogoča svojevrsten nadzor na našim telesom in okolico. »Identifikacija z geslom je moteča, poleg tega ima pametni telefon veliko informacij o nas. Zato je treba razmišljati drugače,« meni. Da je mogoče zavrniti uporabo pametnega telefona, kot kaže, ni predvidela.

Supertehnologija − nadzor nad zdravljem ali digitalna demenca

Lani so na slovenskem srečanju inovativnih tehnologij Health Day prestavili možne uporabe različnih aplikacij za pametne telefone, ki omogočajo spremljanje našega zdravstvega stanja. Niso manjkala tudi opozorila o možnih zlorabah takšnih podatkov. Predvsem pa težava, da jih je težko ustrezno zavarovati. 

Google je naredil še korak stran od pametnih telefonov z vlaganjem v razvoj »pametnih mikrodelcev«, ki spremljajo človekovo krvno sliko in zaznavajo rakave spremembe.

Medicinsko, filozofsko in etično vprašanje je, kako se bo spreminjala narava človeka z uporabo sofisticirane tehnologije. Če povprašate vzgojiteljice v Sloveniji ali mednarodno uveljavljenje pedagoge, otroci že kažejo manjše spretnosti zaradi uporabe sodobne tehnologije. Nekateri raziskovalci menijo celo, da si s pretirano uporabo tehnologije povzročimo digitalno demenco.

Tudi v idealnem primeru, da bodo nanodelci z magnetnim jedrom reševali življenja z zgodnjim odkrivanjem rakavih sprememb ali srčnega infarkta, ostajajo pomembna vprašanja brez odgovora.