Študenti še ne vedo dobro, kaj jedo

Subvencionirani študentski obroki vsebujejo transmaščobe v sprejemljivih mejah, vendar so preveč slani.

čet, 22.03.2018, 12:22; spremenjen: 21:40

Katja Povhe Jemec (Ministrstvo za zdravje)

»Študentom namenjamo posebno skrb izvajanju Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025. S partnerji projekta si zato prizadevamo za nenehno izboljševanje študentske prehrane, med katero spada tudi ponudba prodajnih avtomatov. Študente želimo spodbuditi tudi k rednemu zajtrkovanju, bolj zdravi izbiri in pripravi enostavnih in zdravih obrokov.«

Marjana Peterman (Zveza potrošnikov Slovenije)

»Ponudniki bi lahko zmanjšali porcije mesa in ocvrtega krompirčka in dodali parjeno zelenjavo na krožnik ter s tem zmanjšali vsebnost soli in skupnih maščob.«

Urška Erklavec (Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija)

»Študentje si v avtomatih želimo več zdravih prigrizkov v majhnih porcijah, več zdravih sendvičev, manj sladkih pijač ter več sadja in zelenjave po dostopnih cenah.«

Ljubljana – Študenti v Sloveniji se podobno kot odraslo prebivalstvo nezdravo prehranjujejo. Štirideset odstotkov jih ne zajtrkuje redno, pojedo premalo sadja in zelenjave ter preveč soli in sladkorja. Spremembe prehranjevalnih navad so tek na dolge proge, eno od etap si prizadeva osvojiti projekt Študent, veš, kaj ješ?.

Študentom so dostopne tudi zdrave prehranske izbire, le prepoznati jih morajo, kar pa jim ne gre najbolje, verjamejo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), ki projekt izvaja v sodelovanju z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija in s finančno podporo ministrstva za zdravje. Z različnimi aktivnostmi jih bodo zato spodbujali predvsem k rednemu zajtrkovanju in motivirali, da se sami lotijo priprave zajtrka in večerje, če že nimajo časa za kosilo.

Študenti se bodo oziroma se že lahko vključujejo v izobraževanja za ambasadorje zdravega zajtrka, ki jim bo aprila sledila možnost izvedbe lastnih pobud za promocijo zajtrkovanja in zdravih malic. V fokusnih skupinah se lahko učijo, kako izbrati bolj zdrav meni v ponudbi subvencioniranih študentskih obrokov. Na natečaju Večerja po moje pa lahko dobijo ideje za lastno pripravo zdravih obrokov in prispevajo recepte zanje. Do vseh informacij o zdravem prehranjevanju lahko dostopajo na spletni strani veskajjes.si.

Ponudniki nadzirajo sami sebe

Ker si povpraševanje in ponudba podajata roki, bodo ZPS in študenti v zvezi Brez izgovora Slovenija nagovorili tudi ponudnike študentske prehrane in avtomatov, da na jedilnike in v avtomate uvrstijo bolj zdrava živila. Ponudniki subvencionirane študentske prehrane morajo po priporočilih upoštevati smernice zdravega prehranjevanja, vendar ali to res počnejo, ne preverja noben uradni organ. Pravzaprav ponudniki nadzirajo sami sebe s tem, ko enkrat na leto o uresničevanju smernic poročajo Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, kjer opažajo, da izpolnjeni vprašalniki pogosto napačno prikazujejo dejansko stanje.

 

 

V projektu Študent, veš, kaj ješ? je ZPS začela preverjati študentska kosila. Do zdaj je pregledala 16 ponudnikov v Ljubljani in Mariboru, na laboratorijsko analizo je poslala 18 izbranih jedi. Preverjala je vsebnost skupne maščobe, transmaščob in soli, izbirala pa je pražene, panirane in ocvrte jedi, jedi z žara ter pice, torej jedi, ki že pričakovano vsebujejo visoko vsebnost transmaščob. »Te jedi naj bi bile skladno s smernicami zdravega prehranjevanja na študentskih jedilnikih zgolj občasno, a jih zelo pogosto najdemo na jedilnikih ponudnikov,« pravi Marjana Peterman z ZPS.

Vsebnost transmaščob, ki jih je naša država pred kratkim zakonsko omejila na največ dva grama na sto gramov skupnih maščob v živilu, je bila v večini obrokov v sprejemljivih mejah. Največja je bila v picah. »Če pojemo celo, je še komaj sprejemljiva. Prav tako na meji so ocvrte in pražene jedi. Če poleg ene takšne jedi pojemo še kaj ocvrtega, smo vnesli že preveč teh maščob. Pri pečenih jedeh in jedeh z žara je stanje nekoliko boljše,« pove Petermanova. Kot primer dobre prakse študentskega kosila navede na žaru pečeno mediteransko solato.

Večji problem je vsebnost soli. »Študent s primeri obrokov, ki smo jih analizirali, zaužije kar polovico priporočene dnevne količine soli.« V ZPS bodo vzorčenje obrokov izvajali še vse do leta 2019, poskušali bodo vključiti vse ponudnike študentske prehrane, že zdaj pa jim priporočajo, naj vsebnost soli in skupnih maščob zmanjšajo tako, da zmanjšajo porcije mesa in ocvrtega krompirčka ter na krožnik dodajo parjeno zelenjavo.

V avtomatih še preveč sladkih pijač

Čeprav je subvencionirana študentska prehrana pravica vseh študentov, so ti ob natrpanem urniku prisiljeni posegati po hrani iz avtomatov. Ponudba v teh se je od leta 2016, ko so v ZPS prvič popisali vse avtomate na slovenskih fakultetah, nekoliko izboljšala, ugotavljajo v zvezi. V ponovljenem pregledu med oktobrom lani in februarjem letos so pregledali 36 avtomatov na 23 fakultetah v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Glavnino ponudbe v avtomatih (52 odstotkov) sestavljajo pijače, ki so tudi najbolj problematične. Sladke pijače z več kot petimi grami sladkorja so še vedno največji del v ponudbi pijač, vsebujejo lahko tudi deset gramov sladkorja v sto gramih. Problematične so tudi vode z okusom, o katerih študenti menijo, da so navadna voda, vsebujejo pa skoraj pet gramov sladkorja v 100 gramih, kar pomeni skoraj 25 gramov sladkorja na plastenko.

Pozitivno je, da se je povečala ponudba oreščkov, vendar je njihova masa v pakiranju, kakor tudi masa sendvičev in slanih prigrizkov – ki se je glede na leto 2016 zmanjšala – še vedno prevelika. Sendviči so večinoma iz bele moke, vsebujejo pa salame in obarjene klobase, ki imajo preveč maščob, soli in aditivov, rezultate raziskave povzema Anja Zupan iz ZPS.

Nekaj fakultet se je že odzvalo s sodelovanjem v projektu in izboljšalo ponudbo v avtomatih. Ponudbo je izboljšal predvsem največji ponudnik avtomatov s tem, da je vanjo vključil sendviče, jogurte in prigrizke lokalnih proizvajalcev. Zupanova kot primer dobre prakse navaja biotehniško fakulteto v Ljubljani, kjer imajo avtomat za jabolka. Na ljubljanski medicinski fakulteti imajo le en avtomat (z bolj zdravimi izdelki), večina drugih fakultet pa ima po dva, postavljena drugega poleg drugega, pri čemer eden ponuja zdrave, drugi pa slabe prehranske izbire.

Prijavi sovražni govor